Agraslomak
Matjaž Merljak
Slovenska manjšinska kmetijska koordinacija Agraslomak je bila ustanovljena maja letos na Ptuju. Sestavljajo jo štiri organizacije iz sosednjih držav ter ministrstva za kmetijstvo in okolje, njen namen pa je medsebojno spoznavanje, izmenjava znanja, izkušenj, predvsem pa dobrih praks, ki jih potrebujemo vsi.
Aktualne dogodke iz kmetijstva so predstavniki deželne kmečke zveze iz Trsta, skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov iz avstrijske Koroške, Razvojne agencije Slovenske krajine iz Porabja ter kulturnega društva Gorski kotar, sekcija za kmetijstvo predstavili na sejmu Agra v Gornji Radgoni 29. avgusta 2012. Ministrica Ljudmila Novak je dejala, da si želimo sodelovanje z zamejskimi Slovenci razširiti tudi na kmetijsko področje.
"Na uradu smo zadovoljni, da ste ustanovili koordinacijo in razširili sodelovanje tudi na področje kmetijstva. Naša skrb se sicer osredotoča na kulturo, jezik, sodelovanje društev in povezovanje Slovencev z matično domovino, s čimer spodbujamo ohranjanje identitete, zdaj pa želimo sodelovanje širiti na področje kmetijstva, na povezovanje drugih organizacij, da okrepimo povezovanje z zamejci," je povedala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak.
Franc Fabec iz Trsta je povedal, da se je v 20 letih število kmetij pri njih zmanjšalo za dve tretjini, še vedno pa so Slovenci lastniki večine zemlje na območjih, kjer živijo, največ pa se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom in živinorejo, veliko pa jim pomeni tudi prodaja v vinotočih in na t.i. osmicah. Načrte za razvoj imajo in so v prihodnjih petih letih za naložbe pripravljeni vložiti 60 milijonov evrov.
Franc Domej z avstrijske Koroške, kjer so kmetje najbolje organizirani, je poudaril, da je povezovanje med zamejci in matico izjemno pomembno za gospodarsko stabilnost in ohranjanje identitete, več si želijo čezmejnega sodelovanja, prenosa znanja, osebnih stikov in povezovanja med kmeti, naštel pa je tudi nekaj konkretnih projektov.
Andrea Kovacs iz Porabja, kjer so Slovenci najslabše povezani in nimajo niti svojih kmetov, je predstavila razvojno agencijo, ki orje ledino v porabskem kmetijstvu. Zanje so bistveni evropski projekti, iz katerih lahko dobijo denar, in nekaj so jih že uresničili. Med njimi projekt razvoja sadjarstva oziroma travniških sadovnjakov, vzorčno kmetijo in izobraževalni center za predelavo jabolk.
Anita Pintar in Zoran Ožbolt iz Gorskega kotarja pa sta predstavila Slovence, ki živijo na majhnih kmetijah sredi neokrnjene narave, predvsem gozdov. Imajo nekaj živine, priložnosti pa vidijo v ekološki pridelavi ter aktivni in zdravi turistični ponudbi.
