Od petka do petka: 1. - 7. september 2012

| 09.09.2012, 06:50 Matjaž Merljak

Šolske klopi so po poletnih počitnicah spet polne. A prvega septembrskega tedna pri nas ni zaznamoval le začetek novega šolskega leta. Zelo odmeven je bil strateški forum na Bledu, na katerem so se zvrstile številne razprave o prihodnosti Evrope v spreminjajočem se svetu. Udeležilo se ga je približno 450 politikov, gospodarstvenikov in strokovnjakov iz več kot 40-ih držav, ki so imeli priložnost tudi za različna dvostranska srečanja. V zadnjih dneh je bilo v Sloveniji veliko pozornosti namenjene nujnim reformam, dočakali pa smo tudi prvi sodni epilog zaradi spornega financiranja enega večjih menedžerskih prevzemov pri nas.

Cerkev

Ker smo dan po prazniku Marijinega rojstva, s katerim so med drugim povezana tako imenovana šmarna romanja, ki jih že več let pomagamo obujati na Radiu Ognjišče, začenjamo s kolesarskim podvigom Od Marije k Mariji. V preteklosti smo Slovenci med velikim in malim šmarnom radi obiskovali Marijina svetišča. Na našem radiu smo prepričani, da gre za lepo navado, katere namen je molitev in poglabljanje vere ter tudi druženje z ostalimi romarji in spoznavanje novih krajev. Zato je tudi letos pred 8. septembrom pedala na svojih kolesih zavrtelo nekaj radijskih sodelavcev. Podali so se od Dobrove pri Ljubljani do Svete Gore pri Gorici, na poti so se ustavili v številnih krajih. Ob sklepu kolesarjenja so se pridružili molitvenemu dnevu za duhovne poklice, ki je letos sovpadel z malim šmarnom. Za duhovne poklice so včeraj molili v vseh škofijah oziroma nadškofijah, verniki so se ob tej priložnosti zbrali v osrednjih Marijinih romarskih svetiščih.

Že vse leto pa je središče praznovanj častitljivega jubileja ljubljanske škofije stolnica svetega Nikolaja v slovenski prestolnici. V preteklem tednu so se tam s slovesnim bogoslužjem spomnili, kako je odločitev cesarja Friderika III. o ustanovitvi ljubljanske škofije 6. septembra 1462 potrdil papež Pij II. s podpisom listine. Somaševanje ob 550. obletnici tega dogodka je vodil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz.

Petih stoletij in pol ljubljanske škofije so se spomnile tudi družine, ki so pred dobrim tednom dni poromale v Gornji Grad. Medtem ko so otroci ustvarjali na različnih delavnicah, so se zakonci tam srečali z ljubljanskim nadškofom metropolitom Antonom Stresom. Ta je nato daroval sveto mašo, pri kateri je približno 200 zbranim spregovoril o vrednotah, ki naj bi jih živeli v vsakdanjem življenju, tudi če je treba zato včasih iti proti toku današnje miselnosti. Ob koncu se družinam tudi zahvalil „za vašo velikodušnost in vam izrečem iskreno priznanje za vašo požrtvovalnost, ker vem, da živimo v časih, ko je še posebno težko biti oče ali mati in vzgajati mlade v veri in pripadnosti Jezusu Kristusu v katoliški Cerkvi. Vi se teh težav niste ustrašili, ker veste, da ste najtesnejši Božji sodelavci in zato lahko računate na njegovo pomoč in blagoslov. Za ta blagoslov bomo sedaj skupno molili, kajti vi ste prihodnost naše nadškofije in naše celotne Cerkve, ki je v tem trenutku še posebej preskušana. Toda združeni v veri in molitvi bomo vzdržali, kakor so v najrazličnejših preizkušnjah vzdržali skozi 550 let tudi naši predniki v veri.“

V štajerski prestolnici so se medtem spomnili, kako je blaženi škof Anton Martin Slomšek pred 153-imi leti prenesel sedež lavantinske škofije iz Šent Andraža v Maribor. Že v ponedeljek zvečer so bile v stolnici svetega Janeza Krstnika slovesne večernice, ki jih je vodil mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej. V torek, na dan obletnice, ki ga je mariborska občina sprejela za svoj glavni praznik, so prav tako v stolni cerkvi pripravili še občinsko proslavo. Slavnostni govornik je bil Slomškov osmi naslednik, nadškof Turnšek. Med drugim je potegnil vzporednico med Evropsko prestolnico kulture, ki jo gosti Maribor, in 150. obletnico smrti našega prvega blaženega, ki jo obhajamo letos. „Z veseljem želim poudariti to srečno ujemanje obeh let in dodati drzno misel, da mesto Maribor letos verjetno ne bi bilo evropske prestolnice kulture brez daljnosežnega vpliva Slomškovega uresničenja prenosa škofijskega sedeža iz Šent Andraža v prestolnico Spodnje Štajerske pred 153-imi leti. Seveda Maribor ni postal evropsko mesto šele s projektom evropske prestolnice kulture, ampak je lahko evropska prestolnica kulture, ker je že bilo evropsko mesto z močno kulturno tradicijo. In v koordinate evropske kulture ga je dejavno vpel tudi njegov prvi rezidencialni škof, ki zato ostaja nujen obraz notranje moči Maribora kot evropske prestolnice kulture in eden izmed ključnih ključev Maribora za odkrivanje njegovih skrivnosti,“ je med drugim dejal Turnšek. Vrhunec Slomškovega leta, ki se je začelo 26. novembra lani in ga bomo sklenili 25. novembra letos, bo čez dva tedna. 23. septembra, dan pred godovnim dnevom našega prvega blaženega, bo v Mariboru slovesna sveta maša, pred tem pa tudi molitveno srečanje.

Politika in družba

Osnovne in srednje šole so znova na široko odprla svoja vrata. Po končanih počitnicah je v šolske klopi sedlo približno 161 tisoč 200 osnovnošolcev in 78 tisoč 300 dijakov. Šola je povsem nova izkušnja za nekaj več kot 19 tisoč 200 prvošolcev. Nekatere so do praga hrama znanja pospremili politiki in znani športniki, ki so opozarjali predvsem na njihovo varnost v prometu. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je šolarjem zaželel prijeten vstop v novo šolsko leto.

Novo šolsko leto je prineslo tudi nekaj sprememb na področju izobraževanja. A bolj konkretne reforme se nam obetajo na področju pokojninskega sistema in trga dela. Koalicijski partnerji so se dogovorili, da bodo ključne reforme sprejeli do konca leta. Pokojninska po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka temelji na načelu, da je 40 let dela dovolj za polno pokojnino, za oba spola. „Ta trenutek sporočam vsem, ki bodo pisali, da je do 65 let potrebno delati - ni res. Potrebno je delati 40 let,“ je poudaril. Reforma trga dela po Vizjakovih besedah prinaša koncept enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki bi mladim nudila stabilno zaposlitev. „Na eni strani bistveno posegamo v togost pogodbe za nedoločen čas in po drugi strani omejujemo sklepanje pogodb za določen čas,“ je dejal. Minister je pojasnil še, da posega v odmor za malico in dodatek na delovno dobo, kot je sprva napovedal, ne bo. Pogajanja vlade, delodajalcev in sindikatov o pokojninski reformi se bodo začela 19. septembra, pogajanja o reformi trga dela pa 21. septembra. Če ju bo Sloveniji poleg še nekaterih finančnih zakonov uspelo sprejeti, nam po Vizjakovih ocenah ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč.

Da naša država še ni na tej točki, je ob robu strateškega foruma, ki ga je konec prejšnjega tedna gostil Bled, dejal generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Angel Gurria. A dodal je: „Mislim, da ni čas za vprašanje, ali Slovenija potrebuje mednarodno finančno pomoč. Vsi tu se zavedajo, kaj je treba storiti, vsi so pripravljeni to storiti. Zakaj si ne vzamemo nekaj časa in poskusimo izvesti pokojninsko reformo, reformo trga dela, bančno reformo, preden se pogovarjamo o tem, ali bi zaprosili za pomoč. Razumeti morate, da boste morali tudi v tem primeru izvesti te reforme. To mora biti jasno. A takrat si časa ne boste diktirali sami in pogoje vam bodo postavljali zunanji partnerji. Ker ste to v vsakem primeru pripravljeni storiti, bi morala obstajati možnost določenega soglasja za njihovo uresničitev.“ Gurria podpira tudi zapis fiskalnega pravila v ustavo, saj je to po njegovem mnenju signal in sporočilo trgom.

Pesimističen pa je slovenski finančnik v ameriški centralni banki Egon Zakrajšek. Po njegovem je možnost, da Sloveniji uspe brez mednarodne pomoči, nična. Prepričan je tudi, da je le še vprašanje mesecev, kdaj država ne bo več sposobna poplačati svojih dolgov. Kot je dodal, tega, da lahko sama obvlada finančne težave, v ameriški centralni banki ne verjamejo. A naše finančno ministrstvo zagotavlja: Slovenija je sposobna sama obrniti trend razvoja v pozitivno smer.

Ali je korak naprej pri ugotavljanju odgovornosti za slabenje in celo propadanje slovenskih podjetij odločitev senata ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je za krive oškodovanja Merkurja spoznal nekdanjega predsednika uprave družbe Bineta Kordeža in njegove sodelavce, bo pokazal čas. Kordež je obsojen na pet let zapora, plačati mora tudi 39 tisoč 500 evrov. Nekdanji član Merkurjeve uprave Milan Jelovčan gre v zapor za dve leti, nekdanja izvršna direktorica za finance Janja Krašovec in nekdanji direktor družbe Kograd Igem Oto Brglez pa za po leto in pol. Obramba je že napovedala pritožbo.

Omenimo še sporazumno razvezo pogodbe, ki jo je pred šestimi leti s podjetjema Rotis in Patria sklenilo ministrstvo za obrambo. Sloveniji bo tako od načrtovanih 135 finskih osemkolesnih oklepnikov zdaj ostalo le 30 patrij. Zanje je naša država plačala 74 milijonov evrov in pol.

Za približno 128 milijonov evrov škode pa naj bi na državni ravni povzročila letošnja suša. Takšne so prve neuradne ocene svetovalnih služb pri kmetijsko gozdarski zbornici. Najmanj sta prizadeti Gorenjska in Koroška.

Prav zaradi suše doma in tudi po svetu se že nekaj časa napovedujejo podražitve kruha, mesa in mleka. Kdaj točno naj bi do njih prišlo, za zdaj ni znano. Največji slovenski trgovci tudi še ne morejo napovedati, kakšne bodo te podražitve. Prav tako se izogibajo pogovoru o maržah in njihovem morebitnem nižanju. Nekateri ob tem napovedujejo, da bodo iskali nove nabavne vire.

Kultura

Vitanje je zdaj tudi uradno kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. V četrtek je namreč vrata odprl objekt, kjer se združujeta znanost in umetnost ter obiskovalcu skupaj predstavljata zgodovinski astronavtski spomin Evrope in evropsko astronavtsko sodobnost. Na ogled je že postavljena prva stalna razstava Herman Potočnik Noordung: 100 monumentalnih vplivov.

Za kar osem nagrad pa je bil na 36. filmskem festivalu v kanadskem Montrealu nominiran film Marka Naberšnika Šanghaj. Naberšnikov drugi celovečerec je bil na koncu nagrajen za scenarij po knjigi literata Ferija Lainščka.

Šport

V Londonu se bodo končale paraolimpijske igre. Na njih je Franček Gorazd Tiršek z zračno puško stoje v kategoriji 2 Sloveniji pristreljal srebrno medaljo. Barve naše države je v preteklih dveh tednih v britanski prestolnici zastopalo 22 športnikov invalidov. Nastopili so v šestih disciplinah. Ob tem omenimo dosežek plavalca Darka Đurića. V kvalifikacijah na 50 metrov delfin je sicer nastopil v višji kategoriji S5, a je ob tem postavil svetovni rekord v svoji kategoriji S4.

Slovenska kajakašica Urša Kragelj je na zadnji tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Bratislavi zasedla tretje mesto in se veselila skupne zmage v tem tekmovanju. Luka Božič in Sašo Taljat sta v slovaški prestolnici osvojila peto mesto med kanuističnimi dvojci, a vseeno zadržala skupno tretje mesto v svetovnem pokalu. Za veselje je poskrbel tudi kajakaš Jure Meglič, ki je na zadnji tekmi svetovnega pokala zmagal. S tem je potrdil, da se po operaciji hrbta vrača med najboljše. Med kanuisti dsta slovenski uspeh dopolnila Anže Berčič z drugim in Benjamin Savšek s četrtim mestom.

Novo poglavje v zgodovini našega moškega tenisa pa je na odprtem prvenstvu v ZDA dosegel Grega Žemlja. Kot prvi Slovenec do zdaj se je namreč uvrstil v tretji krog enega od štirih turnirjev za grand slam. Izpadel je po dvoboju s Srbom Jankom Tipsarevićem.