Antonija Klavdija Vončina o medgeneracijskem dialogu
| 04.09.2012, 06:39 Matjaž Merljak
Antonija Klavdija Vončina je pisateljica in pesnica, ki živi v Gorici. Doktorirala je na univerzi v Trstu, poučevala na klasičnem liceju Trubar v Gorici in se posvečala literarnemu ustvarjanju. Bila je članica žirije natečaja glas žensk goriške pokrajine. Od ustanovitve je članica PEN-kluba in kulturnega centra Amalija Poper v Trstu ter sodeluje pri raznih pobudah v Gorici, Vidmu, Trstu in Kopru. Prejela je številne nagrade in mednarodna priznanja za poezijo in prozo v italijanščini, pri katerih izstopajo nagrade za prozno delo Smrtnostna pogodba, za zgodovinsko avtobiografski roman Meja na vzhodu 45-91, za dramsko delo Zadnje dejanje, Zgodbe žensk od Krasa do Furlanije ter vrsta nagrad za poezijo in pesniško zbirko. O medgeneracijskem dialogu je spregovorila na vseslovenskem srečanju.
Evropski parlament je razglasil leto 2012 za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Starejšim ljudem je dana možnost deliti svoje izkušnje z mlajšimi na področju sodelovanja in podpore mladim Slovencem, tako da bi s posebno pozornostjo in skupnim dialogom našli tudi zase možnost pomembne vloge v družbi, prinašati znanje in izkušnje, smernice in predloge, ki naj bi bili podlaga za oblikovanje novih načrtov Republike Slovenije do Slovencev zunaj njenih meja.
Govorilo se je že o vlogi mladih pri njihovem razvoju in spletanju vezi, o izzivih medgeneracijskih razmerij v zamejskih skupnostih, o bogastvu konfrontacije v pozitivnem duhu konstruktivnega dialoga. Poudarili so, da se svet spreminja in da se spreminja tudi odnos do manjšin, o katerih se danes v Evropi govori, se iščejo rešitve, se nadaljuje z delom in željo, da se na dostojni ravni ohrani vse tisto, kar je že pridobljeno. To je etična odgovornost vseh nas.
Svet je bolj povezan, odnos do drugih kultur vedno boljši. Slovenska mladina se danes počuti kulturno in kljub vsemu gospodarsko bogatejša. Omogočeni so ji simpozij, srečanja, pogostejši stiki med sosednjimi državami in Slovenijo. Pričakovanja mladih so danes drugačna iz več razlogov: nove življenjske situacije, hitro širjenje informacij, vse večja vloga medijev, poznavanje jezikov in zanimivih evropskih in svetovnih kulturnih tokov. Priložnosti so spodbudne in lahko izpolnjujejo željo mladih po spoznavanju okolja preko potovanj in povezovanja z vrstniki. Vse to jim odpira širša obzorja in presega meje kraja ali celo države, v kateri živijo. V takih razmerah je kot sredstvo razumevanja nujen medgeneracijski dialog v skupnem iskanju možnosti za razvoj in ohranitev zgodovinskega spomina, lastnega jezika in kulture.
Treba je tudi trezno razmisliti in primerno odgovoriti na izzive, ki jih prinaša proces globalizacije. Današnji svet je namreč zelo zanimiv, celo čaroben, a tudi zapleten in večkrat neusmiljen. Živimo v začaranem krogu nepremostljivih razlik, kjer enotnost, prijateljstvo, solidarnost niso vedno mogoči, ker se še ne znamo približati drug drugemu. Tudi mlada ženska v iskanju svoje vloge si mora še vedno sama utirati pot v družbi. Takrat pozna trenutke, ko vse izgine, ko gotovosti ni več, ko prevladajo dvomi in strah bodočnosti. Izguba človeškosti v brez obrazni družbi, kjer ni več zaupanja v sočloveka nas vodi v iskanje humanosti in bolj čustvenega doživljanja današnjega časa. Verjamemo, da brez predsodkov, strpnostjo in z odkritim pristopom do drugih, bomo uspešno uresničili svoje poslanstvo.
Nam starejšim moči pojemajo, zato toliko bolj upoštevajmo energijo, navdušenje in voljo mlajših, ko skupaj iščemo pot do uresničenja želja, pot do sreče. Zaupajmo mladim. Naj sami izrazijo svoje poglede, predloge, misli, svoje želje in pričakovanja, celo svoje sanje. Naj vse povedo na glas, saj njihov je naš sodobni svet. Potekala je že v prejšnjih letih vrsta dogodkov. Bile so prikazane nove perspektive, alternativni projekti in začrtani cilji za povečanje vključevanja in prisotnosti mladih v delu slovenskih skupnosti. Sprejeti so že bili važni sklepi glede generacijske razlike in utrditve medsebojnega dialoga, ki so sedaj podlaga za današnjo zanimivo razpravo. Z analitičnim opazovanjem in spodbudnim razmišljanjem bo tudi sama doprinesla še nove zamisli za vedno boljše in plodnejše medgeneracijsko spoznavanje in sodelovanje. Prispevala bo k uveljavljanju vrednot in idealov medsebojnega razumevanja in sožitja tudi med ljudi na obmejnem območju.
Mi, Slovenci, ki ne živimo na domači zemlji, smo hvaležni za vse storjeno, saj čutimo skrb in veliko odgovornost do mlajših rodov, ki bodo nadaljevali naše delo z isto vnemo in vero, a vsekakor bolj pripravljeni, dovzetni za spremembe, osveščeni, odločni, če je potrebno, bolj kritični do svojega prostora in časa. Naj že sedaj okrepijo svoja prizadevanja in si prevzamejo določene odgovornosti pri oblikovanju dejavnosti in vključevanje v kulturne tokove matične domovine.
Zavedamo se, da se izobraženi kadri Slovencev po svetu, bodoči nosilci skupnega razvoja, tudi v novi kozmopolitski identiteti. Potrebno jim je ponuditi izvirne in spodbudne vsebine in jim predstaviti prednosti kulturnega bogatenja, tako da se jim rodi želja po ohranjanju tradicije in dediščine prednikov, ki jo lahko tudi nadgradijo s poglobljenim učenjem slovenskega jezika v izobraževalnih in raziskovalnih centrih, univerzah in drugih ustanovah. To tematiko se učinkovito obravnava iz znanstvene plati, s še večjim spodbujanjem študija, v sodelovanju z znanstvenimi institucijami v Sloveniji in tistimi s sosednjih in ostalih država v Evropi in po svetu.
Medgeneracijski dialog potrebuje torej stalno znanstveno spremljavo, tudi v prizadevanju za uveljavitev koncepta skupnega slovenskega prostora, kjer je namen povezati intelektualni potencial Slovencev, ki ga označuje geografska razpršenost. Preko spleta in medijev se odpirajo različne oblike sodelovanja med mlajšimi in starejšimi pri čemer se prenašajo znanje in izkušnje preteklega in sedanjega časa. Vodilni ljudje, tisti, ki sedaj oblikujejo našo prihodnost, naj si prizadevajo iskati prave rešitve, odgovore in pozitivne premike na tem področju. Tudi to je njihova naloga. Mladim naj nudijo priložnost vse večjega izobraževanja, upoštevajoč njihove bistre ume, nagnjenja, sposobnosti in njihove nove, čeprav drzne, ideje. Samo tako bo mlad Slovenec napredoval in ob enem ohranil svojo identiteto in pripadnost.
Dragocen bi bil trajen doprinos izkušenj, nasvetov in znanja slovenskih kulturnikov, znanstvenikov, izvedencev, umetnikov v oblikovanju novih vsebin, motivacij, metod, smernic in projektov. S tem bodo začrtani višji cilji, ki s trajnim delom bodo tudi dosegljivi. Te besede izhajajo iz vsakdanjega življenja in dolgoletne izkušnje, ki jo lahko pridobi mati in bivša profesorica na slovenskem klasičnem liceju v Italiji v svojem vsakodnevnem delu in stiku z mladimi. "Rem tene, verba sequentur" uči latinska modrost. Važna je vsebina, ker besede bodo same sledile in orisale smisel in sporočilo govora, ko jih namenjamo predvsem mlajšim, bomo spregovorili odkritosrčno, z ljubeznijo. Mlad človek po tem hrepeni, saj je to najtežje najti v našem vsakdanu. Kosovel nam pravi: Sredi noči, kadar gre veter čez polje, se prebudi moje srce. Duše naše več niso potrte, zlati odsevi sijejo k nam, čutiš, da nisi več sam.
Mladi poznajo prijateljstvo, altruizem, solidarnost. Njihov svet je svet glasbe, narave, športa, umetnosti, lepote, poezije, etike, religije, je svet razuma, znanosti in ustvarjalnosti. Mi starejši, ki imamo zavest o minljivosti in tujstvu sveta ter zavest o hrepenenju po resnici in njenem stalnem umikanju, se izrazimo na podlagi lastnega časa, okolja in kulturnega okrožja v skladu s svojo osebnostjo: mladost je bleščeča, zlata, starost pa žal otožna. Večkrat torej ni lahko vzpostaviti stik med generacijama, ki sta si danes v vrtincu sodobnih dogajanj toliko bolj oddaljeni in skoraj že tuji. Prav zato je nuja narave neprisiljen dialog, ki se nenehno bogati v prirojenem utripu človekove čutnosti in živi od neizčrpnega daru notranjega sporočila. Vemo, da vsaka izkušnja je osebna, edinstvena in vendar univerzalna, beseda pa je prilagodljiva, saj vsakič pridobi nove odtenke in pomene, tako da omogoča stik z drugim.
Tudi današnje srečanje je nastalo kot izraz stika v času, ki vse bolj zahteva odprtost, sožitje in kulturo različnosti, v tem primeru med mladim in starejšim človekom. Ampak v prepletu različnih načinov izpovedovanja, spominov, občutkov, pričevanj vsot v vseh razlikah, ki jih srečujemo, bo vsak izmed nas prepoznal nekaj svojega. Kadar ne vemo kako se mladim približati in spregovoriti besedo, kateri bodo verjeli, takrat pozabimo na retoriko, ker jo lahko dojemajo kot prikrivanje resnice.
Prisluhnimo odlomku iz prepričanja retorike mladega goriškega filozofa Carla Michelstaedterja, ki ob meji počiva v miru na slovenskih tleh. Spregovoril bom, da bi pač spregovoril. Vem, da ne bom nikogar prepričal, pa vendar je bilo to kar pravim že tolikokrat tako jasno in glasno rečeno, da se ni mogoče načuditi kako je lahko svet vsakič znova še naprej vztrajal po starem. Permenij, Herakli ... Sokrat, Aristotel so nagovorili Grke, ki so na njihovih besedah zgradili filozofske sisteme. Jaz pa le ponavljam kolikor sam znam in zmorem. Plota se bom pač držal po svoje, po njem bom stopal s svojim korakom.
Svari nas, naj živimo v resnici, saj življenje je eno in edino. Resnico je treba obvarovati pred tem, da bi ji kdo enkrat za vselej vsilil en in edini smisel. Njegovo življenje je ugasnilo, kot ugasne svetilka, ne zaradi pomanjkanja a zaradi preobilice olja. Pietas in Humanitas naj nas spremljata, slovensko besedo, ki nas povezuje, približajmo se drug drugemu, prepričanju in veri, da naš trud ne bo zaman. Čeprav daleč proč, naj mladi pokončno gledajo na svojo pripadnost, slovenski zemlji, jeziku in kulturi. Ponosni naj bodo kjerkoli živijo na svoje slovenske korenine.
Zaključila bi z mislijo namenjeno svojemu sinu zaključila bi z mislijo, namenjeno svojemu sinu in vsem tistim, ki kot on ne živijo v domovini: nosila bom cvetje, v blago svetlobo somraka, daritvene žare prinesla, Boga bom molila, da se k meni vrneš. Hvala.
Vseslovensko srečanje na temo medgeneracijski dialog je potekalo 5. julija 2012 v državnem zboru. Pripravila ga je Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Besedilo je iz magnetograma državnega zbora.
