Bo vlada odpravila stečajne nepravilnosti?

Politika | 20.09.2012, 14:22 Petra Stopar

Ko podjetje tone v rdečih številkah in prisilne poravnave ni mogoče izvesti, je edina možnost stečaj. Za zaposlene, ki ne prejemajo plač, je to po eni strani končanje agonije, po drugi strani pa jih lahko kot upnike čaka dolgoletno čakanje na poplačilo terjatev. Problem dolgotrajnosti stečajnih postopkov in druge nepravilnosti želi vlada odpraviti, kar je posebej poudarila ob minulem obisku na Koroškem.

Pličanič za nadzor nad predsedniki sodišč in stečajnimi upravitelji

Koroški podjetji Stavbenik Prevalje in Kompas Slovenj Gradec sta v stečaju že več kot deset let, so ob obisku ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča povedali na slovenjgraškem okrožnem sodišču.

Minister meni, da je v splošnem dolgotrajnost stečajev popolnoma nevzdržna in nesprejemljiva. Prepričan je, da mora te stvari preprečevati predsednik sodišča, ki sodeluje v stečaju. Če kakšen sodnik tudi izgubi službo zaradi tega, ker preprosto ne dela, kot bi moral, to niti približno ne pomeni vtikanja ali poseganja v neodvisnost sodstva, dodaja Pličanič.

Sporna prijateljstva med stečajnimi upravitelji in sodniki

Dolgotrajni stečajni postopki so sicer zgolj en vidik anomalij na tem področju, če omenimo samo primer spornih prijateljstev med stečajnimi sodniki in upravitelji, ki te dni odmeva v medijih. Na slednje se je minister odzval in obljubil ustrezno ukrepanje, preiskavo dejanj ter nadzor nad sodniki in upravitelji. Da je stanje v pravosodju na tem področju neurejeno, je priznal tudi premier Janez Janša. Po njegovem je tu ključna „sprememba zakonodaje, ki bo omogočila resen nadzor nad temi postopki, revizijo in tudi drugačno ukrepanje v prihodnje“.

Čater o „nefunkcioniranju“ pravne države

Dolgoletni sindikalist Srečko Čater, trenutno predsednik sindikata kmetijsko-živilske industrije, poznan tudi kot nekdanji zastopnik delavcev v velenjskem Vegradu, napovedi ministra zaupa, če bo to eden od načinov, kako vzpostaviti zaupanje do ekonomske aktivnosti in pravno državo. „Če bo gospod Pličanič to naredil, mu bom jaz verjel takrat, ko bo to narejeno, in ko bodo stečaji tudi časovno usklajeni z ostalimi državami Evropske unije. Se pravi, če je lahko v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji stečaj končan v šestih mesecih, zakaj pri nas traja šest do osem let?“, je dejal v pogovoru za Radio Ognjišče.

O poznanstvih med stečajnimi upravitelji in sodniki je povedal, da je to v tako majhni državi, kot je Slovenija, neizogibno, a mora biti v mejah spoštovanja zakona. „Moram reči in lahko tudi dokažem, da niti en stečajni upravitelj – govorim za kmetijsko-živilsko industrijo in gradbeništvo, kjer sem jaz delal – ni ostal brez pravično plačanega dela, medtem ko lahko dokažem tudi obratno, da je večina delavcev po vzpostavitvi dolžniško-upniškega razmerja ostala brez vsega.“

Delavci kot najštevilčnejši upniki najslabše obveščeni o stečaju

In prav delavci so največje žrtve teh postopkov. Zato je kritičen do upraviteljev, ki po njegovem čedalje bolj naravnani sami nase, ter postopke vlečejo zato, da si zagotovijo čim večje plačilo. Navedel je primer družbe Mip: „Pri vseh teh stečajnih upraviteljih smo dobili stečajnega upravitelja, ki je tako dolgo vodil stečaj, da so praktično vsi delavci izgubili delo in da je kupec, ki je končno pokazal interes, dejansko gre popolnoma v drugo smer, kot je bila v tem kraju stoletna tradicija.“

Čater kot primer dolgotrajnega stečaja navaja še Talis, kjer je trajalo osem do devet let, da so delavci dobili poplačilo zgolj del terjatev. Upa, da bo pritisk javnosti poskrbel za odziv tistih, ki imajo možnost in tudi dolžnost ukrepati.