Juncker in Janša: Slovenija ne sme izgubljati časa

Evropska Unija | 10.09.2012, 14:45 Petra Stopar

Premier Janez Janša se je dopoldne v Luksemburgu sestal z vodjo evroskupine Jean-Claudeom Junckerjem. Predstavil mu je prizadevanja vlade pri reševanju javnofinančnega položaja Slovenije, med drugim časovni načrt za ključni reformi - pokojninsko in reformo trga dela – ter načrt za sanacijo bank. Juncker razmere ocenjuje kot resne in poudarja, da Slovenija ne sme izgubljati časa.

Do srečanja Junckerja in Janše je prišlo po dnevih ugibanj v medijih, da bi Slovenija kmalu utegnila zaprositi za mednarodno finančno pomoč, kljub temu, da je finančno ministrstvo vseskozi poudarjalo, da je Slovenija še sama sposobna rešiti svoje težave.

V to verjame tudi šef evroskupine, zato je na vprašanje, kako resne so razmere in ali bo morala država zaprositi za pomoč, odgovoril: „Razmere v Sloveniji so resne. Slovenija ne sme izgubljati časa. Moja delovna hipoteza je, da bodo napovedane reforme izvedene v predvidenem času. Moja delovna hipoteza ni, da bo Slovenija zaprosila za pomoč. Moja delovna hipoteza je, da bo izvedla vse, kar predvideva slovenska vlada.“

Tudi Janša je napovedal, da bo slovenski parlament večino predlaganih ukrepov obravnaval še ta mesec, vsi postopki pa morajo biti po njegovih besedah končani do konca leta, tako da bo z novim letom Slovenija bistveno bolj zdrava in stabilna država. „Slovenija je v zadnjih letih marsikaj zamudila, zato je danes pred pomembnimi koraki, ki jih mora delati v krajšem času. Nadaljevati moramo z zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja in vlada je odločena, da te korake naredi s predlogi proračunov za leti 2013 in 2014. Najpomembnejši kratkoročni ukrep za izhod iz krize in ponoven zagon rasti je stabilizacija bančnega sektorja,“ pa tudi reformi, poudarja Janša. Ti sta po Junckerjevi oceni nujni: „Ta reformni proces je izjemno pomemben tako za Slovenijo kot za območje evra kot celoto.“

Sicer pa je slovenska javnost sodeč po anketi Slovenski utrip, ki jo je izvedla Fakulteta za uporabne družbe študije naklonjena slovenskim reformam. Pokojninsko reformo, ki vključuje podaljšanje delovne dobe ter preglednejše razmerje med vplačanimi prispevki in višino pokojnine, podpira 53 odstotka vprašanih. Reformo delovne zakonodaje, ki bi omogočila tako lažje odpuščanje kot lažje zaposlovanje, pa podpira skoraj 54 odstotkov.