Premier Janša na pogovorih z Junckerjem
Politika | 10.09.2012, 08:22 Petra Stopar
Premier Janez Janša se bo danes v Luksemburgu sestal s predsednikom luksemburške vlade in šefom evroskupine Jeanom-Claudom Junckerjem. Namen delovnega obiska, ki sicer poteka v senci ugibanj, ali bo morala Slovenija zaprositi za pomoč, je pogovor o aktualnih evropskih temah, predvsem o prizadevanjih za zagotovitev stabilnosti evra.
Namen delovnega obiska je izmenjava pogledov o aktualnih evropskih temah, povezanih zlasti s stabilnostjo evra, na primer o uveljavljanju ukrepov za uravnoteženje javnih financ in vzpostavitvi pogojev za gospodarsko rast, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Poleg tega se bosta premiera po navedbah Janševega kabineta pogovorila tudi o možnostih za krepitev bilateralnih odnosov, zlasti na področju financ, na katerem je lahko Luksemburg s svojimi izkušnjami pomemben partner Sloveniji.
Premier Janez Janša sicer odhaja v Luksemburg v senci ugibanj, ali bo morala tudi Slovenija zaprositi za finančno pomoč iz evropskih reševalnih skladov. To so doslej storili Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Ciper, med najbolj ranljivimi članicami v območju evra pa se poleg Italije omenja tudi Slovenija. Finančni minister Janez Šušteršič je sicer prav ta konec tedna ponovno ocenil, da bo Slovenija uspela sama rešiti svoje težave, če bo izpeljala načrtovane reforme ter s tem pokazala ustrezno odločnost in prepričljivost. Šušteršič je v pogovoru za Dnevnik zatrdil, da "za zdaj ni nobenih uradnih ocen, da bi Slovenija potrebovala zunanjo pomoč, prav tako ne pritiskajo na nas, da bi morali zaprositi za pomoč". Je pa opozoril, da bo država brez izvedbe reform v "zelo težkem položaju".
Premier Janša je šel v minulih tednih v opozorilih, s katerimi naj bi želel ponazoriti nujnost reform, še dlje. Med drugim je ocenil, da bi utegnila biti Slovenija, če ne bo izvedla reform, že oktobra nelikvidna. Ugibanja o tem, ali bo Slovenija šesta članica območja evra, ki bo morala zaprositi za pomoč, so se sicer začela stopnjevati junija ob zapletih glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo, ko je premier Janša opozoril, da Sloveniji, če tega pravila ne bo zapisala v ustavo, grozi grški scenarij. Vlada je nato poskušala ta ugibanja zatreti s pojasnjevanjem, da ne načrtuje prošnje za pomoč, saj ta ni potrebna. Šušteršič je julija v Bruslju med drugim pojasnil, da so ugibanja tudi posledica "nespretne" in "preveč iskrene" komunikacije.
Za glavni problem Slovenije veljajo razmere v bančnem sektorju, v Bruslju pa jo že vrsto let pozivajo tudi k reformi pokojninskega sistema in trga dela. Prizadevanja za izvedbo reform so bila doslej neuspešna, Janševa vlada pa se prav zdaj loteva novega poskusa. Pogajanja o pokojninski reformi bodo stekla 19. septembra, o reformi trga dela pa 21. septembra. Ta poskus sicer poteka v senci medsebojnega obtoževanja koalicije in opozicije za krivdo za nastale razmere. Opozicijska Pozitivna Slovenija poziva vlado, naj razkrije realno stanje, in zahteva razpravo o Janševih izjavah. Vlada pa trdi, da so ključni razlogi za nezavidljiv položaj Slovenije v prepoznem oziroma neustreznem odzivu prejšnje vlade na krizo.
Medtem ko poskuša Slovenija vendarle izvesti reformo pokojninskega sistema in trga dela ter tudi vse druge ukrepe, potrebne za zagotovitev zdravih javnih financ, s čimer naj bi dokazala, da je sposobna sama rešiti težave in da ne potrebuje pomoči, pa si EU kot celota prizadeva s kratkoročnimi ukrepi in dolgoročno strategijo rešiti krizo v območju evra in s tem zaščititi celoten evropski projekt.
Precejšnje olajšanje je ta teden prinesla odločitev Evropske centralne banke o drugem programu odkupovanja državnih obveznic, a vir negotovosti je še vedno Grčija, prav tako ni jasno, ali bo Španija potrebovala še en program pomoči, pripravlja se tudi pomoč Cipru. Naslednji teden bo Evropska komisija predstavila predloge za vzpostavitev enotnega evropskega bančnega nadzornika, ki bi bil temelj bančne unije in bi omogočil neposredno dokapitalizacijo bank iz evropskih reševalnih mehanizmov, s čimer naj bi rešili problem prepletenosti bančne in dolžniške krize.
Bančna unija je sicer eden od štirih temeljev dolgoročne strategije za rešitev krize, ki jo pripravljajo štirje predsedniki, tudi Juncker, in naj bi dobila konkretnejše obrise do konca leta. Preostali trije stebri so fiskalna unija ter krepitev ekonomske in politične unije.
Vse to so pričakovane teme pogovorov na ponedeljkovem srečanju Janše in Junckerja, ki naj bi se začelo ob 11. uri.
Juncker je bil nazadnje v Sloveniji konec julija 2010, na povabilo tedanjega predsednika vlade Boruta Pahorja. Premier Janša pa je bil v Luksemburgu na uradnem obisku z gospodarsko delegacijo leta 2005. Tokrat gre tja brez širše delegacije.
Luksemburški premier Juncker je prvi in doslej edini vodja skupine držav z evrom. Na tem položaju je od leta 2005. Prav tako je Juncker med vsemi voditelji članic unije najdlje na položaju. Na čelu luksemburške vlade je od leta 1995.
