Mag. Bernard Brščič
Brščič: Reformi nujni za izognitev prošnji za pomoč
Politika Petra Stopar
Koalicija je odločena, da ključni reformi za izhod iz krize spravi pod streho do konca leta. Če bo to izpeljala, lahko po oceni ekonomista Bernarda Brščiča upamo na izognitev prošnji za mednarodno pomoč.
V zadnjem času predvsem tuji mediji Slovenijo obravnavajo kot naslednjo v vrsti za finančno pomoč, priča pa smo tudi ugibanjem o bankrotu, še posebej po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša izjavil, da nam oktobra grozi nelikvidnost. Koalicijske stranke so se na včerajšnjem sestanku strinjale, da kljub resnosti položaja, Slovenija lahko še reši svoje težave sama, s tem da zasleduje cilje, ki si jih je zadala, torej sprejemanje pokojninske reforme, reforme trga dela in drugih gospodarskih ukrepov.
Ekonomist Bernard Brščič glede izjave premierja Janše, ki jo trenutno mnogi „jedko kritizirajo“, pravi, da je ta stanje zelo stvarno ocenil in da smo se resnično znašli na robu brezna. V pogovoru za naš radio je poudaril, da je treba vlado absolutno podpreti v njenih prizadevanjih, saj dela to, kar bi morala narediti že prejšnja vlada, le da smo zaradi tega triletnega zamika popolnoma izgubili svojo verodostojnost in zaupanje pri evropskih partnerjih in tujih finančnih trgih.
A vendarle, zakon o uravnoteženju javnih financ je dosegel veliko – zmanjšanje proračunskega primanjkljaja za tri odstotne točke, kar je trikrat večje zmanjšanje kot znaša povprečje javnofinančnih konsolidacij v državah OECD-ja v zadnjih dveh letih – je prepričan Brščič: „Gre za razmeroma radikalne ukrepe, ki prizadevajo tudi blaginjo slehernega državljana in od tod tudi nepopularnost teh ukrepov, vendar nevtralni tuji opazovalci že nekako pozitivno vrednotijo ta prizadevanja in če bomo letošnje leto sklenili še s tem, da spravimo pod streho ta dva temeljna reformna paketa – pokojninsko reformo in reformo trga dela – se morda lahko celo izognemo zaprosilu za pomoč.“
Ob tem se sicer ekonomist boji, da smo zaradi političnih igric glede vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo priložnost zamudili in da nas kljub podvojenim reformnim naporom v začetku naslednjega leta čaka razglasitev plačilne nesposobnosti ali bankrot. Brščič namreč poudarja, da ni problem zgolj to, da desetletna slovenska obveznica kotira v povprečju sedem odstotne zahtevane donosnosti, ampak da je ta obveznica nelikvidna. „Namreč obseg trgovanja s slovenskim javnim dolgoročnim dolgom se je v zadnjih dveh letih zmanjšal kar za petkrat. Kar pomeni, da tudi če bi se želeli zadolžiti po tako visoki obrestni meri, kot je sedem odstotna ali celo višja, je zelo verjetno, da tega ne bomo storili. Od tod potem zaskrbljenost našega prvega ministra nad tem, da nam preprosto v kratkem obdobju zmanjka denarja za izplačilo plač v javnem sektorju, socialnih transferjev, pokojnin.“
Grški scenarij: radikalni rezi v pokojnine, plače, ter odpuščanja
Optimistični scenarij bi tako po Brščičevi oceni bil radikalen obrat v dojemanju položaja, tudi s strani nekaterih drugih institucij, kot so sindikati in tudi predsednik države, in na koncu konsenz v slovenski politiki o nujnosti uveljavitve omenjenih reform. In če res pristanemo v vlogi Grčije? Potem, pravi ekonomist, so na sporedu „rezi v pokojnine ter plače v javnem sektorju reda velikosti med 10 in 20 odstotki, zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju med 10 in 20 odstotki, skratka, priča smo lahko temu, kar se dogaja v Grčiji, popolnemu razkroju družbe“.
Slovenija je evropski bolnik, opozarja Brščič, in potrebuje preobrat v ekonomski politiki v smeri varčevanja in javnofinančne konsolidacije. Nemški model, ki ga je posvojila sedanja vlada, je zato po Brščičevi oceni edina pot v rešitev države.
