Od petka do petka: 24. - 31. avgust 2012

| 02.09.2012, 06:30 Matjaž Merljak

V Cerkvi na Slovenskem in tudi v celotnem slovenskem družbenem prostoru smo bili ta teden priča novim medijskim zgodbam o domnevnem preteklem ravnanju najvišjih cerkvenih predstavnikov. Ta medijski pogrom na Katoliško Cerkev je skorajda zasenčil ostalo dogajanje v Sloveniji.

Kardinal Rode: Tu so šli predaleč

Potem ko smo brali medijska poročanja o domnevnem očetovstvu nadškofa Alojza Urana, je ta teden časnik Delo lansiral članek o domnevnem očetovstvu kardinala Franca Rodeta. Kot je znano, je novinar Dejan Karba v Delu zapisal, da naj bi kardinal Rode domnevno imel sina, čeprav je mati omenjenega fanta zanikala, da bi bil njen sin tudi kardinalov sin. Tudi kardinal Rode je pisanje še isti dan, torej v torek, zanikal z besedami, da je zgodba neresnična in da ga prikazuje v neresnični luči. Kardinala Rodeta smo vprašali, kako tovrstna namigovanja o različnih zgodbah znotraj Katoliške Cerkve po njegovem mnenju vplivajo na zaupanje vernikov v Cerkvi. „Jaz mislim, da to, kar se je zgodilo danes, presega vse meje in da je voda pljusnila iz kozarca. To se jim bo maščevalo. Prepričan sem, da ima slovenski človek toliko pameti in toliko moralnega čuta, da takih stvari ne more sprejemati in se jim bo uprl. Tu so šli predaleč in so dokazali, kako sovraštvo zamegljuje človeško pamet“, je odgovoril.

Predstavniki Cerkve, verniki in moralni teologi so se ob tem spraševali, zakaj in kdo bi imel koristi ob posredovanju takšnih zgodb v javnost, saj je očitno namen diskreditirati Cerkev na Slovenskem in tudi omadeževati posameznikovo dobro ime. Kot je za naš radio ocenil moralni teolog Ivan Štuhec, lahko z zgodbami, kot je domnevno očetovstvo kardinala Rodeta, oseba utrpi nepopravljivo škodo. Tako početje medijev, in to resnih medijev, se zdi dr. Štuhecu etično skrajno sporno. Dodaja, da v takšnih primerih ne gre za to, da se pred objavo poišče resnico, ampak gre za to, da se polresnice in dvomi predstavijo javnosti, šele nato se razčiščuje, kaj je res in kaj ni: „To velja tako za nadškofa Urana kakor sedaj za kardinala Rodeta. Ta sum je lansiran in mislim, da se bo to težko kakorkoli saniralo.“ Kardinal Rode je sicer ponovil, da Peter S., domnevno Peter Stelzer, ne more biti njegov sin, a je kljub temu prek svoje odvetniške pisarne Zidar Klemenčič na Inštitut za sodno medicino zaprosil za test očetovstva. Že prej je bil vedno pripravljen oditi na ta test.

Sicer pa je kardinala Rodeta v imenu vseh škofov prek pisma podprl predsednik Slovenske škofovske konference in ljubljanski nadškof Anton Stres. Mariborski nadškof Marjan Turnšek pa je o pogromu na Katoliško Cerkev v oddaji Radijska kateheza v sredo zvečer povedal, da naj bi kristjani na vse stvari, tudi na škandale, gledali tako, kakor jih vidi Bog, ali pa kakor jih bomo videli, ko bomo že v večnosti. Pri tem je navedel primer nadškofa Urana in kardinala Rodeta: „Njuna situacija je gotovo situacija bolečine in trpljenja v tem trenutku. Ni moja naloga, da presojam, kaj je res, ker niti ne morem. Vem pa, da oba trpita. In kaj bo Bog naredil s tem trpljenjem? Človek lahko trpljenje uporabi zato, da se uniči, sebe in druge, ali pa, da ga daruje.“ Sicer pa se je nadškof Turnšek strinjal s poslušalci, da naj nadškof Uran in kardinal Rode dokažeta svojo nedolžnost, kar je kardinal Rode tudi jasno potrdil.

Br. Štefan Kožuh postal generalni vikar kapucinov

Vesela novica za Cerkev na Slovenskem pa minuli teden vsekakor je, da je provincial slovenske province bratov kapucinov br. Štefan Kožuh na generalnem kapitlju v Rimu postal generalni vikar tega reda. To pomeni, da je bil izvoljen za namestnika generalnega ministra kapucinov. „Slovenski bratje kapucini mu čestitamo in mu želimo veliko blagoslova pri služenju vsemu redu, ki ga je sprejel! V veri pa sprejemamo tudi izgubo, ki jo ta nova služba predstavlja za našo slovensko provinco,“ so zapisali kapucini na svoji spletni strani.

Na Barbani molili za duhovne poklice

Na otok Barbana v gradeško laguno so v ponedeljek že tradicionalno poromali slovenski verniki iz zamejstva, kjer so povsem napolnili romarsko cerkev. Ob 10. uri je bila ura molitve za duhovne poklice. To je bil tudi osrednji namen romanja, je dejal Karlo Bolčina. Slovenskim župnijam v Italiji namreč močno primanjkuje duhovnikov. Sicer pa v nedeljo, 2. septembra, na otok Barbana prvič romajo slovenske družine v Italiji pod vodstvom upokojenega koprskega škofa Metoda Piriha.

 

Rekonstrukcija vlade?

Sicer umirjeno medijsko pokrivanje o dogodkih v politiki zaradi poročanja o kardinalu Rodetu, je v četrtek prerezala trditev predsednika SLS-a in gospodarskega ministra Radovana Žerjava glede zamenjave kmetijskega ministra Franca Bogoviča. Za STA je pojasnil, da ga je premier Janez Janša pozval, naj razmisli o Bogovičevi menjavi. Prvi odziv ministra je bil, da ni človek, ki bi se „oklepal stolčkov“. „Želim korektno in pošteno delati. Mislim, da sem v teh mesecih tudi tako deloval. Drugi pa so poklicani za to, da presodijo, ali je to delo dovolj dobro ali ne. Sam s temi sodbami nimam kakšnih velikih težav,“ je povedal. Že med poletnimi počitnicami pa so se pojavila namigovanja o menjavah ministrov Državljanske liste - Senka Pličaniča in Janeza Šušteršiča. Na slednjega so leteli očitki tudi SDS, da je med pripravo poračuna odšel na dopust. Že takrat se je vnel spor med DL in SDS. Predsednik stranke DL Gregor Virant je povedal, da do sedaj niso videli še nobenega predloga za kakršno koli zamenjavo ministrov, in dodal, da je DL usmerjena v reševanje težav Slovenije. Seveda pa bo zadnjo besedo pri tem imel kabinet predsednika vlade.

Sindikati plačanega odmora ne dajo

Usklajevanja o eni izmed strukturnih reform, to je reformi trga dela, so te dni potekala na ravni koalicijskih poslanskih skupin, medtem ko naj bi se socialni partnerji, torej vlada, delodajalci in sindikati kot zastopniki delavcev o tem začeli pogajati v prihodnjih dneh na sejah Ekonomsko socialnega sveta. Kljub usklajevanjem in pogovorom v koaliciji pa podrobnosti o stališčih reforme iz posameznih poslanskih skupin ni. Ena od glavnih sprememb naj bi bila odprava razlik med tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas in tistimi, ki so zaposleni z manj varnimi oblikami pogodbe. Eden od predlogov v reformi je tudi ukinitev plačanega odmora za malico, čemur pa v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ostro nasprotujejo.

Končni vzroki za balonarsko nesrečo še neznani

Glavni preiskovalec nesreče balona na Barju, ki se je zgodila prejšnji četrtek, Roman Rovanšek, je predstavil uvodno poročilo preiskave. Slednje je potrdilo večino do zdaj znanih okoliščin nesreče, ni pa razkrilo končnih vzrokov zanjo. Na te bo po besedah Rovanška treba počakati do konca preiskave, ko bo izdano končno poročilo. Iz poročila je sicer razvidno, da pilot ni imel veljavne licence, potrebnega spričevala letalskega prevoznika pa enako kot vsi ostali ponudniki komercialnih poletov z baloni v Sloveniji, ni imelo niti podjetje Balonarski center, ki je organiziralo let. Spomnimo, da so v nesreči balona, do katere je prišlo zaradi striženja vetra, zaradi česar je balon med pristajanjem padel in zagorel, ugasnila štiri življenja, ostalih 28 udeležencev pa je bilo lažje in huje poškodovanih. V ponedeljek je bila za umrle, ponesrečence in njihove svojce v cerkvi sv. Mihaela na Barju tudi sveta maša.

Tržaški pisatelj ob rojstnem dnevu izdal knjigo o svoji soprogi

Zamejski pisatelj Boris Pahor je nedavni 99. rojstni dan pospremil s predstavitvijo novega dela, ki ga je v obliki dnevniških zapisov posvetil svoji ženi. O vsebini Knjige o Radi, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, je spregovoril v knjigarni Konzorcij. Kot je povedal, sta s soprogo imela skupno točko - negativno preteklost, oba sta namreč izkusila italijansko diktaturo. Ker je bila po njegovih besedah Radina družina ponosna na svojo identiteto, saj so na fašizem gledali zviška, bi Rado lahko dal za zgled Sloveniji. Ta je sicer spoštovana, a sama sebe ne spoštuje, kot država nima ponosa, čeprav ni nobenega razloga za to, da bi se podcenjevali, meni pisatelj.

 

Šolske torbe so napolnjene

Čeprav se bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, pa se je o tem, kaj prinaša, govorilo že ves minuli teden. Poleg nabiranja ne ravno poceni šolskih potrebščin, delovnih zvezkov in učbenikov – mimogrede, za polno šolsko torbo prvošolca je treba odšteti vsaj 150 evrov – je ministrstvo za izobraževanje javnost seznanilo z nekaterimi novostmi na šolskem področju. Po napovedih ministra Žige Turka bo sprememb na področju izobraževalnega sistema malo, je pa med bolj pomembnimi izpostavil ponovno ureditev zimskih počitnic na dva dela in novost, da se pouk ne sme začeti pred 7.30 uro zjutraj. Glede odpuščanj v šolstvu je zagotovil, da do tega prihaja zaradi vedno manjšega števila dijakov. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pa je poudaril, da bo policija v sodelovanju z ostalimi tudi letos naredila vse potrebno, da bi bili prvi šolski dnevi za otroke čim manj stresni in čim bolj varni.

Šport: Paraolimpijske igre in nogometne zelenice

Tudi Slovenija ima na paraolimpijskih igrah v Londonu, ki so se začele minuli četrtek, svoje tekmovalce in tekmovalke. Že takoj prvi dan je za prvo slovensko zmago poskrbela Mateja Pintar, ki je v namiznem tenisu premagala francosko izzivalko. Druga slovenska namiznoteniška igralka Andreja Dolinar je izgubila dvoboj z Italijanko. Strelec Franc Pinter pa je medtem zasedel osmo mesto v tekmovanju z zračno puško stoje.

Pestro je bilo dogajanje na nogometnem igrišču, a žal se ni vse razpletlo po željah slovenskih prvakov iz Maribora, saj jim ni uspel veliki preboj v elitno ligo prvakov. Na zadnji stopnički pred to jih je s skupnim izidom 3:1 izločil zagrebški Dinamo. Kljub temu so si tako kot lani priigrali igranje v skupinskem delu evropske lige. Na petkovem žrebu je tudi že dobil svoje tekmece. Vijoličasti bodo igrali v skupini J skupaj s Tottenhamom, Panathinaikosom in Laziem. Pred slovenskim klubom je tako nova evropska nogometna jesen in vsaj šest mednarodnih tekem.