Delo v gozdu
Jurc: Sanitarna sečnja bo postala glavna gozdarska aktivnost
Kmetijstvo Petra Stopar
Tako kot kmetijska področja, je katastrofalna suša v Sloveniji prizadela tudi gozdove. Nekatere posledice, kot so gozdni požari in slabša obnova gozdov s sajenjem sadik, so se že pokazale. Toda kot pojasnjujejo na Zavodu za gozdove, se bodo posledice v vsem obsegu pokazale šele v naslednjih letih, ko bo treba zaradi namnožitev škodljivih žuželk in razmaha bolezni gozdnega drevja potrebno posekati več dreves.
Najbolj so zaradi suše ogroženi gozdovi oziroma drevesa, ki rastejo na njim neustreznih ali manj ustreznih rastiščih. To so pri nas zlasti smrekovi gozdovi v nižinah in na prisojnih pobočjih na karbonatnih podlagah. Zaradi suše oslabele smreke so manj odporne na napad podlubnikov, ki so se zaradi visokih poletnih temperatur namnožili. Pri listavcih pa se pomanjkanje vlage kaže v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja, pravijo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Letošnje sušne razmere gre primerjati s tistimi iz leta 2003, na kar nas v pogovoru spomni tudi prof. dr. Dušan Jurc z Gozdarskega inštituta Slovenije. Pravi, da so se prav takrat zaradi posledic suše pojavili nove bolezni in škodljivci: „Nekateri so se razširili v Slovenijo iz toplejših mediteranskih predelov. Ena takih bolezni je pooglenitev hrasta. Povzroča jo gliva z imenom Bioscogniauxia mediterranea. Okužila je cer, ki se je sušil in odmrl po celem Krasu.“
Do pooglenitve je prišlo tudi pri bukvi, predvsem na Brežiškem, v Lendavi in na Brkinih: „Od vrha navzdol se suši in potem na skorji naslednje leto ali v dveh, treh letih po odmiranju, nastanejo črna trosišča, glive, ki jih lahko prepoznamo, da so to povzročile.“
A prvi simptomi se pokažejo šele preko zime in v naslednji pomladi, dodaja Jurc. Tako bo tudi s posledicami letošnje suše. Zato strokovni delavci Zavoda za gozdove na terenu pregledujejo najbolj ogrožene gozdove, evidentirajo lubadarke, odrejajo lastnikom njihov posek ter pravočasen izvoz iz gozda v nadaljnjo predelavo oziroma lupljenje.
V naslednjih letih lahko tako zaradi posledic suše pričakujemo povečano sanitarno sečnjo dreves. Ta pa, meni Jurc, bo postala v prihodnosti zaradi sprememb podnebja glavna aktivnost gozdarstva sploh: „To, ko govorijo o premikih drevesnih vrst, bo v bistvu zelo enostavno. Drevesa, ki na današnjih rastiščih zaradi višjih temperatur in manjše količine padavin ne bodo mogla tam več uspevati, bodo enostavno dobila razne bolezni in škodljivci jih bodo tako napadli, da se bodo posušila, da bodo odmrla. In na tistih mestih se bodo naseljevale bolj toploljubne drevesne vrste,“ pravi strokovnjak in napoveduje, da se bo gozdarstvo vse bolj osredotočalo na gojenje.
