Dr. Mateja Čoh Kladnik
Čoh Kladnik: Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je v 20. stoletju doživela vse tri totalitarne sisteme
Slovenija
„23. avgust je dan, ko se spominjamo žrtev vseh totalitarnih sistemov in različnih oblik nasilja, ki so jih povzročili ti sistemi v 20. stoletju,“ je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala strokovna sodelavka Študijskega centra za narodno spravo dr. Mateja Čoh Kladnik. Dodala je, da nam ta dan sporoča in nas opozarja, kako pomembna sta spoštovanje in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. „Razumemo ga lahko tudi kot opomin, da se vsi ti dogodki, ki so se zgodili v prejšnjem stoletju, ne bi nikoli več ponovili.“
Dr. Mateja Čoh Kladnik še dodaja, da v Sloveniji na načelni ravni še nismo sposobni enakovredno obsoditi vseh totalitarnih pojavov in njihovih posledic. „Če se razsežnosti posledic fašističnega in nacističnega sistema še nekako zavedamo in jih sprejemamo, se zdi, da za komunistični sistem tega ne moremo trditi. Tu nas vse, po mojem mnenju, na področju zavedanja in spoznavanja totalitarnih bremen preteklosti čaka še dolga in težka pot,“ je povedala raziskovalka Čoh Kladnikova ter ponovila, da je Slovenija edina članica Evropske unije, ki je v 20. stoletju doživela vse tri totalitarne sisteme - fašizem, nacizem in komunizem. „Najprej se je na slovenskem ozemlju pojavil fašizem, ki je bil na pohodu že od začetka 20. let prejšnjega stoletja, ko je z rapalsko pogodbo zahodni del slovenskega ozemlja pripadel kraljevini Italiji,“ je povedala. Po besedah raziskovalke se je fašizem začel takoj po priključitvi slovenskega dela Italiji. „Poleti 1920 je bil požgan Slovenski narodni dom v Trstu. To nasilje se je nadaljevalo vse do izbruha druge svetovne vojne, ko so slovensko ozemlje okupirali in zasedli trije okupatorji. Največji del je zasedla Nemčija, in sicer Gorenjsko, Štajersko, severozahodni del Prekmurja in severni del Dolenjske. Italija je zasedla Notranjsko, večino Dolenjske in Ljubljano, Madžarska pa večino Prekmurja.“ Dr. Mateja Čoh Kladnik je spomnila, da se je po okupaciji leta 1941 fašistično nasilje pri nas še stopnjevalo. „Znana so streljanja talcev, deportacije v koncentracijska taborišča. Italijanizacija javnega življenja in šolstva, ...“ Po njenih besedah pa je bil najhujši nemški oziroma nacistični okupacijski sistem. „Nemci so takoj začeli z germanizacijo slovenskega ozemlja in nasilnimi ukrepi proti slovenskemu prebivalstvu. To pomeni izgone in transporte rasno in politično neustreznih ljudi v nemški rajh, v Srbijo in na Hrvaško, ponemčenje rasno primernih Slovencev ... Med ukrepe moramo uvrstiti tudi ponemčenje krajev, ulic in osebnih imen. Prav tako so Nemci streljali talce, aretirali zavedne Slovence, mobilizirati slovenske fante v nemško vojsko, pošiljali ljudi v koncentracijska in delovna taborišča ter uničevali slovensko šolstvo in kulturo.“
In kako je bilo s komunističnim sistemom? „V času druge svetovne vojne je komunistična partija z revolucijo prevzela oblast in po koncu vojne se je v Sloveniji razširil komunistični sistem, ki je kot totalitarizem na slovenskem ozemlju trajal najdlje, torej vse do leta 1990 in je zajel celotno slovensko ozemlje. Po vojni se je ta komunistična oblast razširila na vsa področja javnega življenja. Princip delitve oblasti ni veljal, oblast je bila totalitarna, sodstvo je bilo podrejeno sistemu. Formalno ustanavljanje političnih strank ni bilo dovoljeno, tudi opozicija je bila izključena iz političnega življenja, enakosti pred zakonom ni bilo. Režim se je upiral na tajno politično policijo, najprej imenovano OZNA,“ je spomnila dr. Mateja Čoh Kladnik in dodala je to policijo nasledila Udba. „Udba je s svojimi zaposlenimi agenti in sodelavci nadzirala vsa področja življenja ljudi. Vemo, da so se takoj po vojni začeli množični poboji vrnjenih domobrancev, pa tudi likvidacije ideoloških nasprotnikov, zgodili so se številni montirani procesi proti dejanskim in namišljenim nasprotnikom, obstajala so koncentracijska in delovna taborišča, zaplenjenega je bilo ogromno premoženja,“ je za Radio Ognjišče pojasnila raziskovalka na Študijskem centru za narodno spravo dr. Mateja Čoh Kladnik.
