Novi list: „Slovenija najzahtevnejša hrvaška soseda“
Svet | 25.07.2012, 16:05 Petra Stopar
Zunanji minister Karl Erjavec je imel delovni sestanek s strokovnjakom za reševanje spora s Hrvaško glede nekdanje Ljubljanske banke Francetom Arharjem. Po nedavnem srečanju Erjavca in Pusićeve v Bruslju pa se je o zadevi razpisal časnik Novi list, ki Sloveniji očita nespoštovanje do Hrvaške in njenih nacionalnih interesov.
Kot je po sestanku povedal Arhar, namerava Erjavec hrvaški kolegici Vesni Pusić poslati pismo, v katerem bi predlagal, da se nedavno imenovana strokovnjaka za vprašanje spora prvič sestaneta v zadnjem tednu avgusta, vsekakor pa pred Strateškim forumom Bled. Druge podrobnosti sestanka niso znane.
Novi list pa v današnji izdaji poudarja, da hrvaška vlada ne namerava izpolniti zahteve Slovenije po umiku spornih pooblastil Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb za tožbe proti LB in NLB. Neimenovani vir iz hrvaške vlade je za reški časnik dejal, da so v hrvaški vladi zadovoljni, da so končno izvedeli, kaj Slovenija sploh želi, potem ko je minister Karl Erjavec povedal, da je glavna zahteva umik pooblastil za tožbe.
Erjavec je namreč po pogovoru s Pusićevo v Bruslju dejal: „Imamo iskreno željo, da Hrvaška čim prej postane polnopravna članica EU, ne moremo pa pristajati na to, da se z eksperti pogovarjamo, na kakšen način bomo reševali vprašanje Ljubljanske banke, po drugi strani pa nas tožita Privredna banka in Zagrebška banka s pooblastilom hrvaškega finančnega ministra proti Ljubljanski banki.“
Časnik ob tem ugotavlja, da premier Janez Janša hrvaškem kolegu Zoranu Milanoviću na majskem srečanju v Mariboru pooblastil ni omenjal. A kot naj bi dejal vir za časnik, Hrvaška ne more umakniti teh pooblastil, ker da gre za legalna pooblastila. Pa tudi če bi jih umaknili, bi jih lahko znova dali našim bankam takoj, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo. Zato ni jasno, kaj bi Slovenija s tem sploh dobila, je še dejal neimenovan vir. Kot dodaja, niti v enem samem dokumentu ni obveze Hrvaške, da bo umaknila pooblastila bankam, ki sta ju Zagrebška banka in PBZ dobili v letih 1995 in 2001.
Kar zadeva grožnje Slovenije z morebitno blokado pri vstopanju Hrvaške v Evropsko unijo, se v hrvaški vladi tega ne bojijo, saj vztrajajo, da spor nima nobene povezave z ratifikacijo pristopne pogodbe. Prepričani so, da se bo to uredilo v Bruslju. „Ne vidim povezave tega vprašanja z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe. Vprašanje Ljubljanske banke, ki se vleče že 19 let, je nekaj, kar je treba reševati ločeno. Za pogovore o je vsaka stran imenovala tudi finančna strokovnjaka, ki morata predlagati rešitve,“ je včeraj izjavila Pusićeva.
Novi list medtem v komentarju, ki ga je napisal novinar Denis Romac, pravi, da je Slovenija tretjič v treh letih prižgala rdečo luč za Hrvaško in s tem postala "najtežja in najzahtevnejša hrvaška soseda".
Romc takoj v uvodu ocenjuje, da "nobena od drugih članic EU in Nata, razen Slovenije, ni kazala toliko nespoštovanja do Hrvaške in njenih nacionalnih interesov, to sta vstop v EU in Nato, s katerima bo sklenjena krvava hrvaška tranzicija".
Kot poudarja, si "EU po pilatovsko umiva roke", tako da bo novi hrvaško-slovenski gordijski vozel verjetno morala znova presekati "ameriška konjenica", kar mnogi na Hrvaškem potihem tudi pričakujejo in se tega veselijo.
Spomnimo …
V času razpada nekdanje Jugoslavije so imeli hrvaški varčevalci v Ljubljanski banki skupaj z obrestmi za približno 450 milijonov evrov deviznih vlog. Istočasno pa so hrvaška podjetja banki dolgovala in ji še vedno dolgujejo vsaj trikrat večjo vsoto denarja, saj ji niso vrnila posojil.
Novonastala država Hrvaška je nato svojim državljanom, ki so hranili denar v Ljubljanski banki ponudila dve možnosti: Hranilne devizne vloge lahko pustijo v podružnici Ljubljanske banke v Zagrebu, kjer je stanje negotovo, ali pa jih prenesejo na hrvaške banke. V tem primeru jim bo država zagotovila, da pridejo do svojih prihrankov.
Tako so se nekateri res odločili prenesti svoje vloge na hrvaške banke, in sicer skupno v vrednosti dobrih 270 milijonov evrov. Ostalih skoraj 180 milijonov evrov vlog pa so drugi pustili na podružnici. In prav prve – prenesene vloge na hrvaške banke – so zdaj jabolko spora, kljub temu, da je hrvaška z izdajo obveznic hrvaškim bankam zagotovila denar, da so izplačali prihranke vsem varčevalcem.
Toda Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb sta se zdaj odločili, da v imenu Hrvaške tožita Ljubljansko banko in NLB za znesek, za katerega se je morala Hrvaška zadolžiti. Strokovnjaki po navedbah TV Slovenije to potezo pojasnjujejo s tem, da želi očitno Hrvaška prek bank odpraviti svojo zadolženost.
A to ravnanje ni v skladu s sporazumom o nasledstvu, niti z dogovorom med nekdanjima premierjema Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor iz leta 2010, ko sta se strinjala, da se vprašanje dolga reši pod okriljem baselske banke za mednarodne poravnave, opozarja slovenska stran.
