Damijana MedvedDamijana Medved
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 (foto: www.maribor2012.eu)
Evropska prestolnica kulture Maribor 2012

Evropska prestolnica kulture spet v Sloveniji leta 2025

Slovenija

Evropska komisija je predlagala seznam gostiteljic evropskih prestolnic kulture po letu 2019, ki predvideva, da bi ta naziv slovenskemu mestu spet pripadel leta 2025. Prvo slovensko mesto s tem nazivom je Maribor, ki je evropska prestolnica kulture letos skupaj s portugalskim mestom Guimaraes.

Predlog komisije vključuje tudi pomembno novost - naj se poleg dveh članic unije, ki si vsako leto delita naziv, vsako tretje leto zanj potegujejo tudi kandidatke ali možne kandidatke za članstvo v EU.

Seznam gostiteljic evropske prestolnice kulture sodi v sklop predloga za nadaljevanje te pobude, saj se obstoječi program konča leta 2019. Novi predlog določa vrstni red, po katerem bodo države predlagale kandidaturo mest za pridobitev tega naziva vse do leta 2033.

V skladu s predlogom komisije naj bi se za prestolnico kulture v letu 2020 potegovale Hrvaška, Irska ter ena kandidatka ali možna kandidatka za članstvo v uniji.

V letu 2021 bi bili to Romunija in Grčija, v letu 2022 Litva in Luksemburg, v letu 2023 Madžarska in Velika Britanija ter ponovno ena od kandidatk ali možnih kandidatk.

V letu 2024 prideta na vrsto Estonija in Avstrija, leta 2025 Slovenija in Nemčija, leta 2026 Slovaška in Finska ter kandidatka ali možna kandidatka.

Leta 2027 bodo za naziv kandidirala mesta na Portugalskem in v Latviji, leto pozneje Češka in Francija, leta 2029 pa Poljska in Švedska ter kandidatka ali možna kandidatka.

V letu 2030 bosta to Ciper in Belgija, leta 2031 Malta in Španija, leta 2032 Bolgarija in Danska ter kandidatka ali možna kandidatka, leta 2033 pa Nizozemska in Italija.

O načrtu bosta sedaj razpravljala Evropski parlament in Svet, ki morata končno odločitev o prihodnjih pogojih za izvajanje sprejeti pred koncem leta 2013. Razpis za naziv se namreč objavi šest let vnaprej, da bi se mesta lahko nanj dovolj dobro pripravila.

Evropska komisarka za kulturo Andrula Vasiliu je ob tem poudarila, da je program evropske prestolnice kulture ena najvidnejših evropskih pobud, ki uveljavlja izjemno kulturno bogastvo in raznolikost EU ter spreminja podobo mest v korist meščanov in obiskovalcev.

Novi predlog komisije ohranja glavne značilnosti in strukturo sedanjega programa. Merila za izbor so bila spremenjena in zdaj vključujejo podrobnejše napotke za morebitne prestolnice, kar naj bi izboljšalo splošni postopek izbire in spremljanja mest, ki se potegujejo za naziv.

Več pozornosti bo namenjene učinku pobude pri spodbujanju dolgoročne rasti in razvoja mest, evropski razsežnosti dogodka ter kakovosti kulturnih in umetniških dogodkov, organiziranih med letom.

Od oblikovanja programa leta 1985 je naziv evropske prestolnice kulture dobilo že 46 mest. Prihodnje leto bosta evropski prestolnici kulture francoski Marseille in slovaške Košice, leta 2014 švedska Umea in latvijska Riga, leta 2015 belgijski Mons in češki Plzen, leta 2016 pa španska Donostia-San Sebastian in poljski Vroclav.

Za evropsko prestolnico kulture v letu 2017 na Danskem še vedno tekmujeta Aarhus in Soenderborg, na Cipru pa Pafos in Nikozija. Leta 2018 bosta gostiteljici Nizozemska in Malta, leta 2019 pa Italija in Bolgarija.

Slovenija, Evropska Unija
Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay) Samomor, evtanazija, smrt (fotografija je simbolična) (photo: Pixabay)

Želimo ljudem pomagati ali jih zastrupiti?

Danes začenjajo teči volilna opravila pred referendumom o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, za katerega se bo referendumska kampanja sklenila v petek, 21. novembra. Okrajne ...

David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv) David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv)

Za rojstni dan si je zaželel valilnik

Petnajst letni David Hrup Mavsar je mladenič mnogoterih talentov, vendar poleg šole in treningov odbojke živi za svoj hobi. Redi namreč kokoške japonske pasme chabo, s katerimi se na tekmovanjih ...

Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB) Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB)

Ko smo v pesmi kot eno

Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične ...