Papež o kruhu, ki ni delo človeških rok
Svet Tone Gorjup
Papež Benedikt XVI. je opoldne – kot je to ob nedeljah navada – znova spregovoril množici romarjev, ki so v Castel Gandolfo prišli z namenom, da se srečajo z njim, prisluhnejo njegovi spodbudi, z njim molijo Angelovo češčenje in prejmejo blagoslov. V priložnostnem nagovoru je sveti oče izhajal iz današnje Božje besede. Spomnil je, da nas evangelij postavlja v Kafarnaum, kamor so ljudje prišli za Jezusom po pomnožitvi kruha.
Papež Benedikt XVI. je zbranim približal bogato vsebino šestega poglavja Janezovega evangelija. Spomnil je, da so po pomnožitvi kruha ljudje Jezusa navdušeno iskali, ker jih je nasitil. Jezus pa jim je želel odpreti obzorja bivanja, ki so več kot samo skrb za hrano, obleko in kariero. Povabil jih je, naj iščejo kruh, ki daje večno življenje. V nadaljevanju je spomnil, da je Mojzes v puščavi dal Izraelcem mano, kruh iz nebes, s katerim je Bog sam hranil svoje ljudstvo. Jezus pa ne daje neke stvari, temveč sebe samega. On je pravi kruh, ki je prišel iz nebes. Ob srečanju z njim srečujemo živega Boga.
Papež Benedikt XVI. je v nadaljevanju pojasnil, da si Jezusa, ki poteši našo lakoto po smislu bivanja, po resnici, nikakor ne moremo „zaslužiti“ s človeškim delom. On prihaja k nam kot čisti dar Božje ljubezni, kot Božje delo, ki naj zanj prosimo in ga bomo prejeli. Ob koncu nagovora pred molitvijo angelovega čaščenja je sveti oče spomnil, da nas Gospod vabi, naj tako v dneh, ki so polni skrbi in problemov, kot tudi v času počitka in sprostitve, ne pozabimo: če je na eni strani treba skrbeti za materialni kruh, ki obnavlja fizične moči, je po drugi še bolj temeljno skrbeti za rast odnosa z Bogom, ki krepiti našo vero v Jezusa. On je „živi kruh“, ki "zapolni" našo željo po resnici in ljubezni. Na tej poti vere, naj nas podpira priprošnje Božje Matere, je še dodal.
Nato je papež o temeljnem pomenu vere za naše življenje z različnimi poudarki spregovoril še različnim narodnim oziroma jezikovnim skupinam, ki so prišle k opoldanski molitvi. Nemško govoreče vernike, med katerimi je bila tudi živahna skupina ministrantov iz škofije Augsburg, je spomnil na Jezusove besede, da je »Božje delo ... to, da verujejo v tistega, ki ga je on poslal.« Pot do odrešenja je vera v Jezusa Kristusa. Po veri srečujemo njega, ki nam podarja pravo življenje, v katerem je dejansko potešeno hrepenenje človeškega srca po smislu in izpolnitvi. Toplo je povabil: „Zaupajmo se mu in bomo Kristusovo občestvo, po katerem postane Božja ljubezen ljudem vidna."
Ob koncu srečanja z množico zbrano v Castel Gandolfu je papež Benedikt XVI. posebno spodbudo namenil še skavtom in Palerma. Povabil jih je, naj se potrudijo in vselej zvesto odgovarjajo na klic k svetosti, ki ga Kristus namenja prav vsakemu kristjanu.
