Od petka do petka: 18. - 25. maj 2012

| 27.05.2012, 06:52 Matjaž Merljak

Obhajamo binkošti, na katere so se ponekod pripravljali z molitvijo in branjem Svetega pisma. 27. maj je tudi godovni dan blaženega mučenca Alojzija Grozdeta, 24. maja pa smo obhajali praznik Marije, Pomočnice kristjanov. Na predvečer tega praznika je bil na Brezjah večer slovenskih narodnih izročil. Politično dogajanje so zaznamovala pogajanja med vlado in policijskima sindikatoma o varčevalnih ukrepih, ki pa niso prinesla zagotovila, da referenduma o zakonu o uravnoteženju javnih financ ne bo. Bolj optimistično je vzdušje med socialnimi partnerji glede novega socialnega sporazuma. Eva Boto se ni uspela uvrstiti v finale Evrovizije, se je pa v finale severnoameriške hokejske lige NHL s svojimi Los Angeles Kingsi uvrstil Anže Kopitar.

Cerkev

Na današnjo nedeljo slovesno končujemo velikonočni čas. Pred petdesetimi dnevi smo se spominjali največjega čudeža in temelja naše vere - vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Danes, na binkošti, se spominjamo prihoda Svetega duha in ustanovitve Cerkve. Ponekod so se pred praznikom ustavili v poglobljeni molitvi in razmišljanju ob branju Svetega pisma. Celonočno bdenje so imeli med drugim v Radencih, v tamkajšnji župniji svetih bratov Cirila in Metoda ga je pripravil odbor murskosoboške škofije za biblične in molitvene skupine. Sodelovali so molitvene skupine Prenove v Duhu, družina iz murskosoboške škofije, skupina duhovnikov s škofom ordinarijem Petrom Štumpfom, predstavniki evangeličanske in binkoštne cerkve, sestre hčera Marije Pomočnice ter biblične skupine iz vseh treh dekanij najmanjše slovenske škofije.

V Cerkvi na Slovenskem na današnji 27. maj obhajamo tudi drugi godovni dan blaženega mučenca Alojzija Grozdeta. Ker sovpada z binkoštnim praznikom, je bilo slovesno bogoslužje v osrednjem romarskem središču novomeške škofije na Zaplazu že včeraj. Sveto mašo je daroval novomeški škof Andrej Glavan.

V katoliški Cerkvi smo v preteklem tednu obhajali praznik Marije, Pomočnice kristjanov. Ob tem Slovence doma in na tujem že četrto desetletje v eno veliko družino povezuje tako imenovani večer slovenskih narodnih izročil pri Kraljici naše vernosti na Brezjah. Tudi letos je bilo tako. Baziliko so v sredo zvečer napolnili verniki. Najprej so se zbrali pri molitveni uri, sledila je sveta maša, ki jo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. "Pred sveto mašo smo bili zbrani v molitvi pred Najsvetejšim v goreči prošnji za Cerkev v naši domovini, za njeno duhovno prenovo, še posebej za naše škofe, ki so iz znanih razlogov še posebej izpostavljeni. Kaj naj bo lepšega in bolj primernega, kakor da smo zares Cerkev, skupnost verujočih bratov in sestra, povezana med seboj v iskreni molitvi in prošnji za luč, razsvetljenje, moč in modrost Svetega Duha, da se bodo boleče rane in preizkušnje Cerkve, kolikor je mogoče, za vse prizadete v duhu evangelija ozdravile in se bo iz teh preizkušenj po naši molitvi rojevala nova podoba Cerkve, ki bo v obnovljeni zvestobi Jezusu Kristusu zvesto uresničevala svoje duhovno odrešenjsko poslanstvo," je povedal v nagovoru po evangeliju. Večer slovenskih krščanskih izročil je bil povezan tudi s srečanjem naših poslušalcev. Marija Pomagaj je namreč zavetnica Radia Ognjišče. Glavni in odgovorni urednik Franci Trstenjak je med drugim poudaril pomen skupne molitve. "Enodušno vztrajanje v molitvi in v povezanosti z Marijo Pomagaj je toliko bolj nujno, kolikor bolj se zavedamo resnosti današnjega časa, zavedamo razmer v naši družbi in znotraj Cerkve. Veliko stvari zmoremo narediti, a brez Boga, brez Svetega Duha bodo rezultati bolj šibki in nezadostni," je dejal. Sveti maši je sledila procesija z milostno podobo Marije Pomagaj.

Politika

Ni malo tistih, ki jih je v zgodnjih jutranjih urah pretekle nedelje prebudilo tresenje tal. Tudi v Sloveniji smo namreč čutili potres, ki je prizadel Italijo. Medtem ko so bili zahodni sosedi v strahu zaradi popotresnih sunkov in so še v negotovosti zaradi številnih porušenih domov, pri nas ne manjka pretresov na političnem področju.

Točno pred enim tednom je minilo 100 dni, odkar je mandat začela vlada premierja Janeza Janše. V tem času je pod streho spravila rebalans proračuna za letos in varčevalne ukrepe, a slednjim grozi referendumska preizkušnja. Rok za zbiranje podpisov za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ je začel teči v petek, saj predstavniki vlade in policijskih sindikatov, ki sta v državni zbor vložila pobudo, niso podpisali sporazuma, čeprav so predlog dorekli sredi tedna. "Do zadnjega sem upal, da mi tega ne bo treba storiti. Kazalo je dobro, vladni in sindikalni pogajalci so parafirali sporazum, kazalo je, da je dosežen kompromis. A policijska sindikata oziroma eden od njih ni potrdil doseženega sporazuma. To je škoda, kajti pogajalci so opravili veliko dela in mislim, da so v resnici dosegli razumni kompromis," je pojasnil predsednik parlamenta Gregor Virant na dan, ko je moral določiti rok. Zbiranja podpisov za razpis referenduma bo konec 28. junija, a še vedno obstaja možnost, da policijska sindikata pobudo prej umakneta, če bosta seveda pristala na sporazum z vlado. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak upa, da bosta ravnala razumno. Zaplet ga je presenetil, saj je bilo med pogajanji rešeno marsikatero odprto vprašanje, med drugim so se vlada in policijska sindikata dogovorili o izplačilih za delovno uspešnost, novi sistemizaciji delovnih mest, pa tudi o pogodbah o sindikalnem delu. Kaj se bo zgodilo, če sporazuma le ne bosta podpisala? "Zelo preprosto je, nadaljevalo se bo zbiranje podpisov. Upam na modrost slovenskih državljanov, da bodo spoštovali večinski dogovor s sindikati v javnem sektorju, torej dogovor z 90 odstotki ljudi, ki jih zastopajo sindikati, ki so pristali na podpis. To je dovolj veliko jamstvo, da je dogovor dober. Glede na zelo diverzificirano in številno sindikalno gibanje v Sloveniji, je verjetno absolutni dogovor skoraj nemogoč. V tem primeru se postavlja resno vprašanje, ali bo Slovenija talec zdaj enega jutri drugega sindikata in se bomo zapletali iz referenduma v referendum. Če bomo pristali na to logiko, je to začetek konca te države," je prepričan Vizjak.

Minister za delo, družino in socialne zadeve bo imel, tako kaže, nekoliko lažje delo pri sprejemanju socialnega sporazuma. Pod izhodišča dokumenta so se namreč le podpisali vsi socialni partnerji. Zadnji so to storili predstavniki svobodnih sindikatov, konfederacije sindikatov 90, konfederacije sindikatov javnega sektorja in neodvisnih sindikatov. "Prizadevali si bomo, da bo sedem delovnih skupin začelo delati čim prej. Dogovorili smo se, da bodo sindikati in delodajalci svoje predstavnike sporočili do srede, potem pa bodo resorna ministrstva sklicala prve seje teh skupin. Pričakujemo, da bomo imeli čez mesec dni prve evalvacije dosežkov. Takrat bo jasno, kam gredo zadeve, ali skupaj ali narazen. Če gredo skupaj, potem bomo ocenili tudi možnost, v kolikšnem času lahko pride do končnega dogovora oziroma ali je ta lahko dosežen nekje v juliju," je pojasnil Vizjak. Da bi bil sporazum podpisan do 20. junija, kar je bil prvotni rok vlade, se ministru ne zdi verjetno, a ga zamik ne skrbi. "To je vse odvisno od tega, kako različna bodo stališča socialnih partnerjev. Težava je, vsaj za nas, razpoznati problematiko, ki jo želi urejati delodajalska stran, saj pisnih predlogov še nismo videli," je medtem dejal predsednik sindikata Pergam Janez Posedi. Z dogovorom o načinu dela pa je zadovoljen generalni sekretar združenja delodajalcev Jože Smole, ki je tudi precej optimističen. "Če bomo upoštevali dozdajšnje dogovore, potem je povsem objektivno, da rešitve najdemo do konca junija," je dejal. Socialne partnerje torej čaka še dober mesec napornih usklajevanj.

Že dober teden pa svojo vlogo v štirih odmevnih zgodbah pojasnjuje župan glavnega mesta Zoran Janković. Njegovo ime se pojavlja v preiskavi poslov Mercatorja v srbskem Nišu, transakcijah podjetja Grep, ki je gradil ljubljanske Stožice, spreminjanju namembnosti zemljišč v prestolnici in pri nepravilnostih v Lekarnah Ljubljana. Sam pravi, da gre za politično gonjo. Zdaj je treba počakati, kaj bodo prinesli prihodnji dnevi ter kako bodo postopali pristojne ustanove in organi pregona.

Kako se bo končala zgodba zadnjega gradbenega slovenskega velikana je prav tako vprašanje, na katerega še ni mogoče dokončno odgovoriti. Delavci Primorja so sicer prejeli ostanek marčevskih plač, še naprej pa čakajo aprilske plače. Zato tudi nadaljujejo stavko, pri čemer obljubljajo, da ne bodo ovirali nujnih del. Stavkovni odbor je v nenehnem stiku z lastniki Primorja Holding. Do zdaj še ni prejel nikakršnih zagotovil o resnosti morebitnega novega strateškega partnerja.

Morda bodo tujega vlagatelja privabili ukrepi, ki jih je naša vlada obravnavala v minulem tednu in s katerimi želi v Sloveniji ustvariti bolj konkurenčno poslovno okolje. Za zdaj gre za spremembe desetih zakonov. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je med drugim napovedal uvedbo novega instrumenta v spopadu proti plačilni nedisciplini: izvršnico. "Izvršnica je praktično instrument, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo podpisnika banki, da je izvršnico plačal iz sredstev na računu dolžnika, in imetniku izvršnice, da se poplača iz sredstev na računu dolžnika. Gre za nepreklicni plačilni instrument, s katerim bo lahko upnik prišel do svoje terjatve mimo pravosodnega sistema. Na ta način želimo bistveno skrajšati in vplivati direktno na plačilno nedisciplino, ki je v Sloveniji pereča," je pojasnil. Vlagateljem se obeta tudi pospešitev in skrajšanje administrativnih postopkov s področja graditve ter hkrati njihova pocenitev.

Družba

Oči in ušesa ljubiteljev Evrovizije so bile v preteklem tednu uprte v prestolnico Azerbajdžana Baku. Slovenijo je s pesmijo Verjamem predstavljala mlada Eva Boto. Drugi predizbor, v katerem je nastopila, je ponudil močnejšo konkurenco kot prvi glasbeni spopad. Evi se je tako finale žal izmuznil, a tisti, ki so stiskali pesti zanjo, so kljub temu lahko ponosni.

V slovenski prestolnici Ljubljana pa se bo opolnoči sklenil projekt 168 ur pokonci za kulturo. V neprekinjenem kulturnem programu pred tako imenovanim miniministrstvom za umetnost, ki je bilo ustanovljeno marca na pobudo Inštituta za raziskovanje inovativnih umetnosti, naj bi se od prve ponedeljkove ure do današnjega konca projekta zvrstilo več kot 500 literarnih in glasbenih nastopov. Sodelovalo naj bi približno 300 umetnikov in ljubiteljev umetnosti iz vse Slovenije.

Svojevrsten projekt je tudi sinhrono plesanje četvorke, ki smo ji tudi letos posodili valove našega radia. V petek je točno opoldne po taktih, ki jih je spisal Johann Strauss, pod okriljem Plesne zveze Slovenije v 19-ih krajih po naši državi zaplesalo skoraj 10 tisoč dijakov in dijakinj. Četvorko so istočasno plesali še v 25-ih evropskih mestih, skupaj so našteli več kot 30 tisoč plesalk in plesalcev.

Šport

Madžarska je v minulem tednu gostila evropsko plavalno prvenstvo. Na tekmovanju so v štafeti 4 x 200 metrov prosto presenetile naše plavalke Mojca Sagmeister, Urša Bežan, Anja Klinar in Sara Isaković, ki so osvojile bronasto kolajno.

Košarkarji Krke so tretjič zapored državni prvaki. Naslov so osvojili po četrti tekmi finala lige Telemach, ko so še tretjič premagali Union Olimpijo. V dvorani Stožice je bil v četrtek rezultat 67:55 za Novomeščane.

Nogometaši Maribora so po osvojitvi naslova državnega prvaka v Ljubljani osvojili še naslov zmagovalca Hervis pokala Slovenije. V finalu so po streljanju enajstmetrovk premagali Celje s 5:4.

Hokejist Anže Kopitar je dosegel enega največjih slovenskih uspehov v tem športu do zdaj. Z ekipo Los Angeles Kings se je uvrstil v veliki finale severnoameriške lige NHL. Za našega šampiona bomo lahko spet držali pesti v noči iz srede na četrtek.

Še ena z ledenih ploskev. Hokejski klub Jesenice eno leto ne bo igral v avstrijskem razširjenem državnem prvenstvu Ebel. Železarji namreč vodstvu lige niso uspeli predložiti garancije o saniranih finančnih težavah. Slovenske barve bo tako v naslednji sezoni, ki se bo začela 7. septembra, zastopala le ljubljanska Tilia Olimpija.