Od petka do petka: 11. - 18. maj 2012

| 20.05.2012, 08:15 Matjaž Merljak

Praznik Gospodovega vnebohoda, trenutna nezadostna podpora za vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo, zaostritev stavke policistov in njihova referendumska pobuda glede zakona za uravnoteženje javnih financ ter 22. obletnica imenovanja prve slovenske poosamosvojitvene vlade ter ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite, so dogodki, ki so zaznamovali minuli teden.

Cerkev

V katoliški Cerkvi smo v četrtek obhajali slovesni praznik Gospodovega vnebohoda. Ta nas spominja na dogodek, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in po 40 dneh odšel v nebo. Praznik Gospodovega vnebohoda je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. V številnih državah je to tudi državni praznik. Z vnebohodom pa Jezus ni odšel, ampak še vedno ostaja navzoč med nami na zemlji, in to na več načinov; med drugim pri molitvi v skupnosti in v zakramentih. To je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja njeno verovanje. Po zgledu apostolov in Marije smo tudi mi povabljeni, da v času od vnebohoda pa do binkošti intenzivno molimo za prejem Svetega Duha. Slovesno sveto mašo v stolni Cerkvi sv. Nikolaja je ob prazniku v četrtek zvečer daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres. To je bila tudi zahvalna sveta maša za 60 let izhajanja slovenskega katoliškega tednika Družina. Ta od maja 1952 izhaja kot verski list tedanje apostolske administrature za Goriško. Njen ustanovitelj in izdajatelj je bil apostolski administrator Mihael Toroš. Direktor Družine Tone Rode je ob tej priložnosti povedal, da „je danes, v teh trenutkih, ko doživljamo vsestranske krize in preizkušnje, tako zunaj kakor znotraj Cerkve, še kako pomembno, da ohranjamo upanje, ki izhaja iz Jezusovega veselega oznanila.“ Družina sedemdesetih in osemdesetih let je, kot je dejal dr. Drago Klemenčič, kazalec svoboščin pri nas. Tudi policijska zaslišanja, preiskave prostorov uredništva in sodno preganjanje takratnim urednikom ni vzelo poguma, da ne bi ostali kritični spremljevalci družbenih dogajanj.

V Uršulinskem samostanu pri Svetem Duhu pri Škofji Loki je potekalo letno srečanje članov Konference redovnih ustanov Slovenije in Slovenske škofovske konference. Srečanja so se udeležili redovni predstojniki in člani konference, navzoč pa je bil tudi apostolski nuncij v Republiki Sloveniji nadškof Juliusz Janusz. Obravnavali so poklicanosti v katoliški veri in Cerkvi, posebej pa so se posvetili vprašanju duhovnih poklicev na pragu prihodnjega leta vere in priprave na pastoralno načrtovanje za novo evangelizacijo. V pogovoru so bili redovniki in škofje edini, da je potrebno poklicno pastoralo stalno izpopolnjevati, temeljito pripraviti vzgojitelje in v tem procesu združiti najboljše moči. Udeleženci srečanja so se dotaknili tudi aktualnih vprašanj in preizkušenj v Cerkvi na Slovenskem. Poudarili so potrebo po večji enotnosti in solidarnosti med škofi, duhovniki in redovniki ter med vsemi člani Cerkve na Slovenskem.

Politika

Vlada in koalicija si prizadevata, da bi v ustavo zapisali zlato fiskalno pravilo, ki ga je sprejela Evropska unija. Ta med drugim postavlja zgornjo mejo zadolževanja države, državni proračuni pa bi po njem morali biti v presežku ali izravnani. Za vpis omenjenega pravila v ustavo pa je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. A kot je po četrtkovem srečanju s predsedniki parlamentarnih strank povedal predsednik vlade Janez Janša, „v tem trenutku ne obstaja dvotretjinska večina, ki bi zagotavljala zagotovo sprejetje oz. vpis zlatega fiskalnega pravila v ustavo.“ O tem, zakaj potrebujemo vnos fiskalnega pravila v ustavo, smo povprašali ekonomista Igorja Mastena, ki je povedal, da gre tu predvsem za kredibilnost. „Lahko jih imamo zapisane, ampak če jih ne spoštujemo, kaj nam to pomaga? Imamo jih v zakonu, zakon pa se ne spoštuje. Zadnji res obupan poskus je, da se bo z zapisom v ustavo to pravilo res spoštovalo.“

Predsedniki parlamentarnih strank so na omenjenem sestanku s premierom Janezom Janšo govorili tudi o spremembah referendumskih pravil. Kot je pojasnil Janša, so se s spremembami strinjali vsi, ki so sodelovali na sestanku, zato bo ta postopek tekel naprej, tako da se iz možnosti odločanja na referendumu izvzamejo zakoni, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna ali zakoni o izrednih ukrepih in ratificiranju mednarodnih pogodb. Dejal je, da so bila mnenja deljena le pri določitvi kvoruma. Ustrezne rešitve bodo zdaj skušali pripraviti strokovnjaki v sklopu parlamentarne ustavne komisije.

K zakonu za uravnoteženje javnih financ spadajo tudi aneksi h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in k pogodbam dejavnosti in poklicev. V petek jih je podpisalo 21 od 33 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Tako jih je podpisalo dovolj, da lahko začnejo veljati. Na vladni strani sta podpisnika aneksa pet h kolektivni pogodbi za javni sektor in aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in minister za finance Janez Šušteršič. Besedilo aneksa pet h kolektivni pogodbi za javni sektor in aneksov k pogodbam dejavnosti in poklicev, s katerimi so v kolektivne pogodbe vnesli dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev, ki jih predvideva tudi zakon za uravnoteženje javnih financ, so vlada in sindikati javnega sektorja usklajevali v preteklih dneh.

Medtem pa sta policijska sindikata v državni zbor vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Zakon naj bi začel veljati včeraj, prinaša pa 222 milijonov evrov prihrankov, med drugim tudi z znižanjem plač javnih uslužbencev. Oba policijska sindikata sta kot večina javnega sektorja napovedala stavko in jo tudi izvedla v aprilu, vendar pa v pogajanjih z vlado nista popuščala glede plač in drugih prejemkov zaposlenih na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve. Zato so s stavko nadaljevali in jo v teh dneh še zaostrili. Kot so sporočili, vladi ne bodo popustili. Predsednik državnega zbora Gregor Virant je ob vlogi referendumske pobude povedal, da bo, če ne bo prišlo do dogovora med vlado in policisti, rok za začetek zbiranja podpisov razpisal za soboto, 19. maja. Tekel naj bi do 22. junija. Referendum bi po njegovem lahko izvedli v septembru. Medtem večina predsednikov parlamentarnih strank svari pred referendumom. Pred referendumom sicer svari večina predsednikov strank. Predsednik SLS Radovan Žerjav opozarja, da bomo v primeru referenduma prišli v položaj, ki bo nevzdržen. Dodal je, da bo za to nekdo moral prevzeti odgovornost. Predsednik SD Borut Pahor pa je dejal: „Pamet v roke! Še je čas. Varčevanje je neizogibno, tudi če se s kakšnim od ukrepov vlade ne strinjamo. Zakon o uravnoteženju javnih financ bi lahko bil tudi drugačen, toda tak kot je bil, je na nek način dobil tudi razumevanje sindikatov. Mar to zdaj ni dovolj?“ Tudi predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je opozoril, da se bo v primeru referenduma država znašla še v hujšem položaju.

Mineva prvih sto dni odkar je bila potrjena nova vlada. Premier Janez Janša o tej prelomnici ne razmišlja. Kot je povedal, je bila vlada v teh dneh soočena s številnimi problemi, ki so jih skušali reševati vsak dan, zato ni imela veliko časa za uvajanje. Po njegovih besedah so uspešno zaključili pogajanja s socialnimi partnerji in v parlamentu sprejeli rebalans proračuna, ki omogoča Sloveniji, da letos funkcionira normalno. Delo vlade v teh sto dneh je za naš radio ocenil politični analitik Matej Makarovič, ki je povedal, da gre za uspeh v dveh delih. Po njegovem se je vlada lotila stvari, ki se jih je bilo nujno lotiti in uspela to uveljaviti na podlagi konsenza. Po njegovem gredo vladni ukrepi v pravo smer. Če bo to uspela vlada nadaljevati, bomo lahko zadovoljni, meni Makarovič in dodaja, da bo nadaljnja pot v tej situaciji zelo težka.
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle poudarja, da bodo sprejeti varčevalni ukrepi kratkoročno omilili težave na javnofinančnem področju, a dolgoročno bodo potrebni novi ukrepi. Vasle opozarja tudi na velik padec finančne aktivnosti Slovenije, ki nas postavlja skoraj na rep Evropske unije, takoj za Grčijo in Latvijo.
Da gre Slovenija s fiskalnimi ukrepi v pravo smer, so na srečanju finančnih ministrov v Bruslju potrdili tudi finančni ministri območja z evrom. Vladne ukrepe so namreč sprejeli z naklonjenostjo. Kljub temu pa lahko konec meseca od Evropske komisije pričakujemo opozorila glede pokojninske reforme in trga dela. To je po zasedanju povedal minister za finance Janez Šušteršič. Ta ocenjuje, da nam bo uspelo doseči cilj za odpravo presežnega primanjkljaja v prihodnjem letu.

Državni zbor je minuli teden sprejel novelo zakona o prevzemih, s katero se prevzemni prag zvišuje z dosedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Uroš Rožič je pojasnil, da je ključni namen za predlagano spremembo ta, da želijo pospešiti trg kapitala in ga narediti bolj zanimivega ter ga v določeni meri oživiti. Medtem pa je poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik prepričan, da bi izguba glasovalnih pravic v družbah, med katerimi so tudi nekatere, ki so strateškega pomena za državo, lahko predstavljala nepopravljivo škodo državnemu premoženju. Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o davku na dodano vrednost, s katero se bo po dobrem letu dni ponovno omogočil odbitek davka tudi v primeru, da račun še ni plačan.
Na delovnem srečanju v Mariboru sta se v torek srečala premiera Slovenije in Hrvaške, Janez Janša in Zoran Milanović. Posvetila sta se nekaterim aktualnim temam, zlasti pa sta pomirila duhove glede hrvaških varčevalcev. IZJAVA „Resnih odprtih vprašanj med državama ni, tehnična pa se bodo reševala na ravni mešane komisije. To velja tudi za vprašanje Ljubljanske banke, kar sva hitro rešila, če je bilo sploh kaj reševati. Prejšnja hrvaška vlada je določene obveznosti v pristopnih pogajanjih prevzela in nas zavezujejo,“ je povedal Milanović. Janša pa je na to dejal, da so takšnega stališča veseli in dodal, da so odnosi med Slovenijo in Hrvaško dobri.
Slovenija bo verjetno prisiljena vrniti 6,4 milijona evrov evropskega denarja za projekt Stožice, ker je bil razpis zanj diskriminatoren. Bruselj je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo dal dva meseca časa, da še enkrat pregleda dokumentacijo in se do nje opredeli. Minister Radovan Žerjav si želi, da vladi tega denarja ne bo treba vračati, v nasprotnem pa pričakuje, da bo sodelovala tudi Mestna občina Ljubljana.

Družba

V sredo je minilo 22 let od imenovanja prve osamosvojitvene slovenske vlade. 27-članski vladi je predsedoval Lojze Peterle, v njej pa kar osem članov ni bilo iz vrst zmagovite koalicije Demos. 22 let pa je minilo tudi od ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite. Ob tej priložnosti je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve v Kočevju pripravilo slovesnost, na kateri je zbrane med drugim nagovoril predsednik prve demokratične izvoljene vlade Lojze Peterle. Poudaril je, da so se pred 22 leti v Sloveniji zgodila odločilna dejstva, ki so omogočila, da so sanje o svobodi postale resničnost. Poudaril je, da sta osamosvojitev in vojna za Slovenijo povezali in poenotili in da je bila slovenska pomlad 1990 in 1991 bistveno drugačna od pomladi leta 1941 in 1945. Dejal je, da nam 27. april 1941 ni prinesel osvobodilne fronte, ampak proti imperialistično fronto, ki je podpirala kolaboracijo med Hitlerjem in Stalinom. Zbrane sta nagovorila tudi minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in minister za obrambo Aleš Hojs. Vsi govorniki so se strinjali, da je obdobje, ki je bilo odločilno za samostojnost Slovenije, danes premalo poudarjen v družbi.

Šport

Slovenija je 12 dni gostila evropsko nogometno prvenstvo do 17 let, ki je pritegnilo lepo število gledalcev. Evropski nogometni prvak v omenjeni starostni kategoriji je nizozemska reprezentanca, ki je tako ubranila lanski naslov iz Srbije. V finalu v Stožicah so po streljanju enajstmetrovk premagali Nemčijo s 6:5. Naša ekipa mladih nogometašev je izpadla v predtekmovanju, potem ko je izgubila proti Nizozemski in Belgiji ter remizirala s Poljsko.

Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije je na prireditvi v Ljubljani razglasil najboljše igralce za sezono 2011/12. Naj igralec minule sezone v 1. slovenski nogometni ligi je postal igralec Olimpije Dare Vršič, ki se v prihodnji sezoni seli k dunajski Austrii. Tam naj bi Vršič igral do poletja 2016. Drugo mesto je pripadlo Nusmirju Fajiću iz Mure, tretje pa Goranu Cvijanoviću iz Maribora.
Slovenska kajakašica Eva Terčelj je v finalu evropskega prvenstva v slalomu na divjih vodah v Augsburgu osvojila šesto mesto. Zmagala je Francozinja Carole Bouzidi, ki je za vsega stotinko sekunde ugnala domačo tekmovalko Melanie Pfeiffer, tretja pa je bila Britanka Fiona Pennie.