Medved naš vsakdanji?
V minulem tednu sta se zgodila kar dva napada medveda na človeka, eden na širšem območju Velikih Lašč drugi v okolici Iga. Po zatrjevanju strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije, je do incidentov prišlo v tako imenovanem okolju osrednjega življenjskega prostora rjavega medveda v Sloveniji.
Strokovnjaki dveh naših inštitucij, ki se poklicno ukvarjajo z medvedom, so ob teh neljubih dogodkih sprehajalce ponovno opozorili, da je nujno, da imajo v naravi svoje pse na povodcu. Gre pravzaprav za zanimivo potezo, ki jo t.i. „strokovna javnost“ uporabi prav ob vsakem dogodku te vrste, zanimiva pa je zato, ker je po znanih podatkih o okoliščinah obeh neljubih dogodkov jasno, da je vsaj sprehajalka, ki jo je medved poškodoval ob sprehodu po cesti v neposredni bližini hiš v vasi v okolici Velikih Lašč, to navodilo upoštevala. Za drugi incident pa nikjer ni navedeno, ali je pes bil na povodcu ali ne.
Okoliščino kot zanimivo navajam zato, ker omenjanje tega dejstva nepozornemu bralcu in površnemu poslušalcu takoj ponudi odgovor, da je do incidenta prišlo, ker pes ni bil na povodcu. In tako krivda za dogodek pade na človeka. Kar pa seveda ni prav. Zato se bom tokrat ustavil le ob tem vidiku.
Res je sicer, da mnogi sprehajalci svojih psov, še posebej v okolici večjih mest, nimajo na povodcu in je to skregano z vsemi pravili obnašanja v naravi. Hišni ljubljenčki namreč neprivezani hudo nadlegujejo divjad, ki v tej naravi prebiva.
Ko pa pride do napada medveda na človeka, pa bi se vendarle morali umakniti od birokratskih floskul in se resno vprašati, ali je sprejemljivo, da se v Sloveniji vse bolj širi območje življenjskega prostora te in drugih zveri. Že od neljubih bližnjih srečanj med medvedom in šolarji v okolici Moravč leta 2009 se namreč sprašujem, ali nam je več do medvedov ali do varnosti naših otrok.
Vse odkar so se namreč lovci, zaradi želje, da bi meso odstreljenih medvedov lahko prišlo na krožnike, odpovedali mrhoviščem globoko v gozdovih, ki so zveri tam zadrževala, se kosmatinci vse bolj sprehajajo tudi tam, kjer jih prej ni bilo in stikajo za hrano celo na dvoriščih. In tako pridemo do srčike problema, ko (komercialni) interes zelene bratovščine prevlada tudi nad varnostjo naših otrok. Žal.
