Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Mark GazvodaMark Gazvoda
Marcel KrekMarcel Krek
Urednik mag. Božo Rustja (foto: ARO)
Urednik mag. Božo Rustja

Iskanje grešnega kozla ali nasprotja se privlačijo

Slovenija

Pred časom sem z zanimanjem prisluhnil radijski okrogli mizi, ki je govorila o tem, da v času krize postajajo tujci v Evropi nekakšna tarča napadov in dežurni krivci. Na oblast se povzpenjajo ljudje, ki v svojih predvolilnih programih obljubljajo, da bodo tujcem omejili vstop v državo, ki namigujejo, da ne bodo zaposlovali tujcev, ker še za njihove ljudi ni dovolj delovnih mest … Tako delajo pač „zadrti desničarji“ in žanjejo kar lepe uspehe. Prelepe za svoje ideje: tujci kot grešni kozli v času krize.

Tudi Slovenija je v krizi. Na vsakem koraku nam govorijo, da moramo varčevati in na vidiku so vedno novi ukrepi. A imamo tudi pri nas ljudi, ki bi radi dobili krivce za krizo in poiskali grešne kozle, na katere bi zvrnili krivdo? Imamo! To so nekateri sindikalisti. Ti so predlagali, naj obdavčijo Cerkev! Zanimivo, da ne verskih skupnosti, ampak Cerkev. Katoliško, seveda.

Pravijo, da Cerkev ni obdavčena. Sam sem član Cerkve, po merilih sindikatov celo njen „profesionalni član“. Ne vem, zakaj me potem ne oprostijo davkov. Na vsak honorar, ki ga dobim, plačam davek. Zakaj tega ne povedo trgovkam na blagajni, da bi mi pri nakupu odbile davek? Zakaj tega ne vesta črpalkar in serviser? Zelo bi se mi prileglo, da bi mi na črpalki odbili vse davke in trošarine za bencin. Pa mi ne! Tudi Cerkev kot ustanova plačuje davke. Karkoli kupi za obnovo cerkva ali drugih stavb, mora plačati davek. Davek plačuje tudi na nepremičnine, razen na cerkve. A to ni slovenska posebnost. Poznajo jo tudi drugje v Evropi. Končno so cerkve kulturni spomeniki, ki jih hodijo ogledovat vsi ljudje, med njimi je veliko tujcev in turistov. Če kdo v cerkvi ne plačuje davkov, dela protizakonito. A take ljudi bi, žal, našli tudi drugje.

Morda sindikalistom delam krivico in so dobro seznanjeni s tem ter menijo, da bi uvedli še poseben davek na kristjane. Če so to mislili, jim je treba povedati, da niso izvirni. Tak davek so poznali že Turki. Kristjani so ga morali plačevati pod njihovo zaostalo in represivno oblastjo. Se vračamo v tiste čase?

K temu vzdušji, kako požrešna je Cerkev in kako ne plačuje davkov, ampak samo črpa iz proračunskih sredstev, pripomore tudi elektronska pošta, ki vedno znova kroži po spletu. V njej je seznam določenih cerkvenih ustanov, kot so npr. Karitas ali cerkvene šole in koliko denarja so dobile. Zavajajoče je že dejstvo, da tam ne piše za kakšno obdobje je namenjena določena vsota. Ni vseeno, če ena šola dobi 100.000 evrov za obdobje enega leta ali petih let. Pa tudi sicer, če dobi denar Karitas, ga dobi za določene programe, s katerimi pomaga ljudem in ni treba očitati, da je to darilo države Cerkvi. Tudi cerkvene šole denar dobijo za to, da izvajajo program, ki bi ga sicer morala plačati država. To je razložila tudi škofovska konferenca v posebni izjavi, a kakor da tega ne bi storila. Pošta še kar kroži in bega ljudi.

Med prejemniki državnih sredstev je omenjena tudi založba Ognjišče. Nismo dobili velike vsote. Dobljena pa je bila namenjena za izdajo knjig, ki so splošnega kulturnega pomena (npr. o Plečnikovi sakralni umetnosti). Tudi tistega denarja država ni podarila Cerkvi, ampak je pomagala pri projektu, ki je obogatil vso kulturno javnost. Tudi je bilo treba vse stroške, za katere je prispevala država, upravičiti z računi. Dejstvo je, da za take knjige honorarji za strokovna besedila in fotografije ne morejo biti majhni, saj zahtevajo veliko dela usposobljenih ljudi. Nenazadnje pa tudi naša založba plačuje v državno blagajno z vsako prodano knjigo. In izdamo veliko več naslovov, kakor pa dobimo dotacij.

Kako lahko postane Cerkev grešni kozel je pokazal tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je v zadnjih dneh večkrat zahteval, naj vlada namesto znižanja plač učiteljem v javnih šolah zniža prispevek države za zasebne šole na polovico. „Kučanov zet“ (strici iz ozadja?) je našel „rešitev“ za problem financiranja slovenskih šol! Pa dobro ve, da „da z odvzemom polovičnega deleža financiranja zasebnih šol še zdaleč ne bi zagotovili bistvenega prihranka v javni blagajni. Delež zasebnega šolstva v Sloveniji je zanemarljiv: na srednješolski ravni znaša 2,4 %, na osnovnošolski ravni pa 0,2 %. Tudi če bi zasebnemu šolstvu vzeli vsa sredstva, bistveno ne bi privarčevali,“ so zapisali cerkveni šolniki. Poleg tega učitelji v cerkvenih šolah nosijo bremena krize kakor učitelji v javnih šolah. Prav tako so cerkvene šole za državo najcenejše, saj mora za šolske stavbe skrbeti ustanovitelj šol in ne država. Pa tudi starši učencev cerkvenih šol so davkoplačevalci in imajo pravico, da so tega denarja deležni tudi njihovi otroci.

Seveda vse to ve tudi gospod Štrukelj in drugi sindikalisti, a zakaj bi to upoštevali, če lahko zavajajo javnost z iskanjem grešnega kozla. A tudi v tem niso izvirni. Tudi v času nacistične Nemčije so bili vse revščine nemškega naroda krivi Judje. Kako se je stvar končala, vemo. Dobro bi bilo, da bi si tudi sindikalisti osvežili spomin.

Sicer pa tudi „zadrti desničarji“ vedo, da za krizo niso krivi tujci, a jih vseeno predstavljajo kot krivce. S tem odvračajo pozornost od problemov in sebi pomagajo na oblast. A kot kaže tudi „zadrti levičarji“ odvračajo pozornost od pravih problemov in s tem dokazujejo, da se ekstremi dotikajo ali po domače povedano, da so „izmi“ enaki.

Slovenija, Politika, Komentar tedna
Sogovorniki na srečanju v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra (photo: Marjana Debevec) Sogovorniki na srečanju v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra (photo: Marjana Debevec)

Zakaj se prepirate? Saj ste vsi moji!

Smo v tednu molitvene osmine za edinost med kristjani. Sinoči je bil v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra v Ljubljani pogovor ob 1700 letnici Nicejskega koncila s krajšim predavanjem prof. ...

Bolnišnični duhovniki na njihovem letnem srečanju na Dobrovi (photo: Anže Cunk) Bolnišnični duhovniki na njihovem letnem srečanju na Dobrovi (photo: Anže Cunk)

Bolniški duhovniki si želijo še več sodelavcev

Bolnišnični duhovniki so na svojem letnem srečanju izrazili željo, da bi se nekateri duhovniki ali redovnice temeljiteje usposobili za pastoralo bolnikov in zdravstvenih delavcev. Sorodnike ...

Nadškof Valencie in predsednik venezuelske škofovske konference monsinjor Jesús Andoni González de Zárate Salas (photo: Venezuelska škofovska konferenca) Nadškof Valencie in predsednik venezuelske škofovske konference monsinjor Jesús Andoni González de Zárate Salas (photo: Venezuelska škofovska konferenca)

Vse noči stojijo pred vrati zaporov

V izjemno težkih razmerah, ko Venezuala poskuša najti ravnovesje in stabilnost, je predsednik škofovske konference države nadškof Valencie monsignor Jesús Andoni González de Zárate Salas povedal, ...

Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona) Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona)

Kaj prinašajo geopolitične spremembe?

Spremenjene geopolitične razmere, novo pozicioniranje Združenih držav Amerike in njene napovedi o zavzetju Grenlandije predstavljajo izziv zlasti za Evropsko unijo. Ta je podprla Dansko, vseeno pa ...

Del naslovnice Bojkine knjige (photo: NL) Del naslovnice Bojkine knjige (photo: NL)

Bojka Bojana Čebulj: Vedno je vredno iti naprej

V knjigi Plesala je z mano je Bojka, svetovljanka iz Radovljice, opisala del svoje raznolike poti skozi leta življenja. Tudi družinsko prijateljstvo z ikono v glasbenem svetu, ki je ravno v teh ...

Avdio player - naslovnica