Marjan BuničMarjan Bunič
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Tone GorjupTone Gorjup
Urednik mag. Božo Rustja (foto: ARO)
Urednik mag. Božo Rustja

Iskanje grešnega kozla ali nasprotja se privlačijo

Slovenija | 11.05.2012, 14:55

Pred časom sem z zanimanjem prisluhnil radijski okrogli mizi, ki je govorila o tem, da v času krize postajajo tujci v Evropi nekakšna tarča napadov in dežurni krivci. Na oblast se povzpenjajo ljudje, ki v svojih predvolilnih programih obljubljajo, da bodo tujcem omejili vstop v državo, ki namigujejo, da ne bodo zaposlovali tujcev, ker še za njihove ljudi ni dovolj delovnih mest … Tako delajo pač „zadrti desničarji“ in žanjejo kar lepe uspehe. Prelepe za svoje ideje: tujci kot grešni kozli v času krize.

Tudi Slovenija je v krizi. Na vsakem koraku nam govorijo, da moramo varčevati in na vidiku so vedno novi ukrepi. A imamo tudi pri nas ljudi, ki bi radi dobili krivce za krizo in poiskali grešne kozle, na katere bi zvrnili krivdo? Imamo! To so nekateri sindikalisti. Ti so predlagali, naj obdavčijo Cerkev! Zanimivo, da ne verskih skupnosti, ampak Cerkev. Katoliško, seveda.

Pravijo, da Cerkev ni obdavčena. Sam sem član Cerkve, po merilih sindikatov celo njen „profesionalni član“. Ne vem, zakaj me potem ne oprostijo davkov. Na vsak honorar, ki ga dobim, plačam davek. Zakaj tega ne povedo trgovkam na blagajni, da bi mi pri nakupu odbile davek? Zakaj tega ne vesta črpalkar in serviser? Zelo bi se mi prileglo, da bi mi na črpalki odbili vse davke in trošarine za bencin. Pa mi ne! Tudi Cerkev kot ustanova plačuje davke. Karkoli kupi za obnovo cerkva ali drugih stavb, mora plačati davek. Davek plačuje tudi na nepremičnine, razen na cerkve. A to ni slovenska posebnost. Poznajo jo tudi drugje v Evropi. Končno so cerkve kulturni spomeniki, ki jih hodijo ogledovat vsi ljudje, med njimi je veliko tujcev in turistov. Če kdo v cerkvi ne plačuje davkov, dela protizakonito. A take ljudi bi, žal, našli tudi drugje.

Morda sindikalistom delam krivico in so dobro seznanjeni s tem ter menijo, da bi uvedli še poseben davek na kristjane. Če so to mislili, jim je treba povedati, da niso izvirni. Tak davek so poznali že Turki. Kristjani so ga morali plačevati pod njihovo zaostalo in represivno oblastjo. Se vračamo v tiste čase?

K temu vzdušji, kako požrešna je Cerkev in kako ne plačuje davkov, ampak samo črpa iz proračunskih sredstev, pripomore tudi elektronska pošta, ki vedno znova kroži po spletu. V njej je seznam določenih cerkvenih ustanov, kot so npr. Karitas ali cerkvene šole in koliko denarja so dobile. Zavajajoče je že dejstvo, da tam ne piše za kakšno obdobje je namenjena določena vsota. Ni vseeno, če ena šola dobi 100.000 evrov za obdobje enega leta ali petih let. Pa tudi sicer, če dobi denar Karitas, ga dobi za določene programe, s katerimi pomaga ljudem in ni treba očitati, da je to darilo države Cerkvi. Tudi cerkvene šole denar dobijo za to, da izvajajo program, ki bi ga sicer morala plačati država. To je razložila tudi škofovska konferenca v posebni izjavi, a kakor da tega ne bi storila. Pošta še kar kroži in bega ljudi.

Med prejemniki državnih sredstev je omenjena tudi založba Ognjišče. Nismo dobili velike vsote. Dobljena pa je bila namenjena za izdajo knjig, ki so splošnega kulturnega pomena (npr. o Plečnikovi sakralni umetnosti). Tudi tistega denarja država ni podarila Cerkvi, ampak je pomagala pri projektu, ki je obogatil vso kulturno javnost. Tudi je bilo treba vse stroške, za katere je prispevala država, upravičiti z računi. Dejstvo je, da za take knjige honorarji za strokovna besedila in fotografije ne morejo biti majhni, saj zahtevajo veliko dela usposobljenih ljudi. Nenazadnje pa tudi naša založba plačuje v državno blagajno z vsako prodano knjigo. In izdamo veliko več naslovov, kakor pa dobimo dotacij.

Kako lahko postane Cerkev grešni kozel je pokazal tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, ki je v zadnjih dneh večkrat zahteval, naj vlada namesto znižanja plač učiteljem v javnih šolah zniža prispevek države za zasebne šole na polovico. „Kučanov zet“ (strici iz ozadja?) je našel „rešitev“ za problem financiranja slovenskih šol! Pa dobro ve, da „da z odvzemom polovičnega deleža financiranja zasebnih šol še zdaleč ne bi zagotovili bistvenega prihranka v javni blagajni. Delež zasebnega šolstva v Sloveniji je zanemarljiv: na srednješolski ravni znaša 2,4 %, na osnovnošolski ravni pa 0,2 %. Tudi če bi zasebnemu šolstvu vzeli vsa sredstva, bistveno ne bi privarčevali,“ so zapisali cerkveni šolniki. Poleg tega učitelji v cerkvenih šolah nosijo bremena krize kakor učitelji v javnih šolah. Prav tako so cerkvene šole za državo najcenejše, saj mora za šolske stavbe skrbeti ustanovitelj šol in ne država. Pa tudi starši učencev cerkvenih šol so davkoplačevalci in imajo pravico, da so tega denarja deležni tudi njihovi otroci.

Seveda vse to ve tudi gospod Štrukelj in drugi sindikalisti, a zakaj bi to upoštevali, če lahko zavajajo javnost z iskanjem grešnega kozla. A tudi v tem niso izvirni. Tudi v času nacistične Nemčije so bili vse revščine nemškega naroda krivi Judje. Kako se je stvar končala, vemo. Dobro bi bilo, da bi si tudi sindikalisti osvežili spomin.

Sicer pa tudi „zadrti desničarji“ vedo, da za krizo niso krivi tujci, a jih vseeno predstavljajo kot krivce. S tem odvračajo pozornost od problemov in sebi pomagajo na oblast. A kot kaže tudi „zadrti levičarji“ odvračajo pozornost od pravih problemov in s tem dokazujejo, da se ekstremi dotikajo ali po domače povedano, da so „izmi“ enaki.

Slovenija, Politika, Komentar tedna
Škof Jamnik je obiskal Ljubhospic (photo: s. Emanuela Žerdin) Škof Jamnik je obiskal Ljubhospic (photo: s. Emanuela Žerdin)

Sveti večer v Ljubhospicu in v domu za ostarele

Na sveti večer je škof Jamnik maševal v domu starejših v Štepanji vasi. Ob 20. uri pa je bila polnočnica v hospicu v Ljubljani, kjer ekipa zaposlenih in prostovoljcev oblikuje lepo praznovanje za ...

Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt) Družina zbrana ob jaslicah kot jo vidi umetna inteligenca (photo: Chatgpt)

Takega večera mnogi narodi ne poznajo

Pred nami je prvi sveti večer. Podoben je drugim večerom, a vseeno je zelo drugačen. Je večer, ko se že veselimo jutrišnjega praznika – rojstva Jezusa Kristusa. Stara slovenska navada je, da nocoj ...

Svetlana in Arif Sulejmanovič (photo: osebni arhiv AS) Svetlana in Arif Sulejmanovič (photo: osebni arhiv AS)

Drži me za roko, ko bom odhajala

Našega decembrskega gosta in letošnjega jubilanta, ki mu tako na videz kot po živahnosti duha zlahka prisodimo četrtino let manj, že od majhnih nog spremlja sprejemanje različnosti in Božjih ...

Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay) Mateja Mazgan Senegačnik se je tudi letos udeležila projekta Spust Božičkov s pediatrije (photo: PixaBay)

Ko v Božičkovi preobleki plezam po pediatriji

Mateja Mazgan Senegačnik je svetovna popotnica. Odmevni so bili njeni opisi potovanj z babico, zdaj pa ji lahko že nekaj let sledimo na blogu, kjer opisuje izlete in doživetja primerna za družine. ...