Miha Movrin
27. april in George Orwell
Načrtovati premiero lutkovne priredbe Orwellove Živalske farme na predvečer 27. aprila je skoraj hecno. Še posebej, če plakati na predstavo vabijo s parolo “Naprej, v imenu upora!”. Vendar ni hec.
Morda bi kdo vseeno pomislil, da gre za nekakšen subverziven štos, saj je Živalska farma vendarle kulten primer relativno zgodnje kritike oktobrske revolucije in stalinizma. Vendar ne. Pri sveži uprizoritvi Živalske farme, ki igra v ljubljanskem lutkovnem gledališču, premiera je bila včeraj, ne gre za kritiko našega 27. aprila oz. naše revolucije.
Nasprotno. Spremna študija v gledališkem listu si da veliko opraviti z izpeljavo teze, da Orwellova Živalska farma “ni kontra-revolucionarno besedilo” (sic!). V gledališkem listu obiskovalec najde tudi pedagoška pojasnila, da smo sicer Živalsko farmo “dolgo brali kot kritiko Stalinovega totalitarizma, dejansko pa model ustreza kateremu koli totalitarizmu, tudi danes aktualni plutokraciji”. Spet drugje avtor gledališke priredbe Andrej Rozman Roza ugotavlja, da je “Orwellovo besedilo bolj aktualno za našo današnjo poosamosvojitveno Slovenijo kot za tedanjo, počasi se demokratizirajočo Jugoslavijo.” Titova Jugoslavija kot demokracija v nastajanju, Slovenija kot Stalinova Sovjetska zveza torej.
V tovrstni veseljaški relativizaciji oz. vzporejajnju stalinistične Sovjetske zveze s sodobno Slovenijo ravno v uprizoritvi Živalske farme pa je seveda neka posebna ironija. Ironija je v tem, da se prav Orwell v svojem eseju Politika in angleški jezik (Politics and English Language) strupeno posmehuje samovoljni in nemarni rabi političnega besednjaka:
Mnoge politične besede so zlorabljene. Beseda fašizem je zdaj brez vsakega pomena, razen da označuje “nekaj nezaželenega”. Besede demokracija, socializem, svoboda, domoljuben, realističen, pravičnost imajo vsaka po več različnih pomenov, ki so si med seboj nasprotni. [...] Besede te vrste se pogosto uporabljajo na zavestno nepošten način. [...] Ostale besede, ki se uporabljajo v spremenljivih pomenih, večinoma bolj ali manj nepošteno, so: razred, totalitaren, znanost, napreden, reakcionaren, buržuazen, enakost.
Tako Orwell o inflaciji in zlorabi besed.
Namigovati, da je sodobna Slovenija v bistvu totalitarna in jo v isti sapi primerjati s Stalinovo Sovjetsko zvezo ali Titovo Jugoslavijo se lahko komu zdi deplasirano in razvrednotenje jezika, vendar se je ta radikalni sentiment pri nas že pred leti preselil v mainstream in tudi v kulturni establishment. Zadnji primer, kjer gledalcu agitpropovsko prodajajo tezo o slovenskem fašizmu, je nova postavitev Sartrovih Muh v SLG Celje.
Povezovanje Živalske farme z revolucionarno simboliko 27. aprila in združitev obojega v kritiko sodobne Slovenije pa je perverzno še na prav poseben način. Perverzija je v tragični zgodbi znamenitega pravnega filozofa Borisa Furlana. Furlan je bil v t.i. Nagodetovem procesu skupaj s skupino intelektualcev, ki se je zbirala okrog Črtomirja Nagodeta, obtožen in obsojen tudi zaradi skrivnega prevajanja Živalske farme in zaradi tega, ker naj bi knjigo posojal somišljenikom. Knjigo je res prevajal in angleško je znal zelo dobro: angleščine se je učil mnogo let prej pri Jamesu Joycu v Trstu. Furlan je bil obsojen na smrt, kasneje je bila kazen spremenjena na 20 let prisilnega dela. Toliko o Titovi Jugoslaviji.
Še to: Revolucionarna skupina, ki je tudi zaradi prevajanja Živalske farme dala obsoditi Furlana na smrt, je začela svoj pohod na oblast ravno 26. aprila 1941, v Vidmarjevi vili v Ljubljani. Takorekoč na datum premiere.
