Od petka do petka: 30. marec - 6. april 2012

IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNE CERKVE

Kristjani danes praznujemo veliko noč. Spominjamo se največjega čudeža in temelja naše vere - vstajenja Jezusa Kristusa od mrtvih. Vesela aleluja je, tako kot drugod po svetu, že sinoči zadonela tudi po vseh slovenskih cerkvah, ko so se verniki zbrali pri velikonočnih vigilijah. Zjutraj so imeli po številnih župnijah procesije, sledile so svete maše, ki so naznanile veselje ob Kristusovi zmagi nad smrtjo. Škofje ordinariji so slovesna bogoslužja ob največjem krščanskem prazniku darovali v stolnih cerkvah.

Velikonočni voščili nadškofa Stresa in nadškofa Turnška

„Bog na veliko noč podarja največje veselje in najmočnejše upanje, ki lahko zdrži v vsaki preizkušnji,“ je prepričan ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. V svojem voščilu je spomnil, da vsakdo od nas veruje, da je smiselno, če se zavzema za resnico, pravico, dobroto in ljubezen, kot je dodal, vsakdo od nas tudi upa, da bodo zmagale. „Če je Jezus Kristus vstal od mrtvih, potem je to naše upanje do konca utemeljeno.“ Nadškof Stres je v velikonočnem voščilu posebej omenil osamljene in bolne, tiste, ki so v stiskah in trpljenju, ter vse, ki so morali pretrpeti hude izgube, neuspehe in razočaranja. Kot je še poudaril, misli tudi na tiste, ki so daleč od svojih ali v tujini. „Krščanska vera, ki se poraja iz vesele novice o Jezusovem vstajenju, nam govori, da ima življenje večni smisel, da nobena noč ni tako črna, tudi noč velikega petka ne, da ne bi na koncu zasijalo velikonočno jutro,“ je dodal in vsem zaželel vesele in blagoslovljene velikonočne praznike.

Mariborski nadškof Marjan Turnšek je v velikonočnem voščilu poudaril, da nam je Jezus Kristus s svojim vstajenjem odprl izhod iz vseh ječ tega sveta ter tako uresničil vsebino upanja in hrepenenja človeka po nesmrtnosti ljubezni. „To hrepenenje opravičuje nujnost popolnega spoštovanja vsakega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Vsak človek že s spočetjem postane eden izmed nas in ima večno vrednost prav zaradi možnosti vstajenja in večnega življenja,“ je prepričan. Nadškof Turnšek se je dotaknil tudi pastoralnega leta družbenega nauka Cerkve, v katerem smo. Kot je pojasnil, želimo katoličani v tem času vstajenjsko vizijo še očitneje vtkati v naš pogled in delovanje na vseh področjih družbenega življenja, saj so temelji tega nauka prav v velikonočni skrivnosti. „Samo ker je Jezus Kristus res vstal, je človek kot duhovno, duševno in telesno bitje v vseh razsežnostih kot oseba nedotakljiv in v sebi nosi osebnostno načelo družbenega delovanja. Ker je Kristus za vse umrl in vstal, smo tudi mi poklicani, da izstopimo iz duhovne smrti egoizma v življenje delovanja za skupno dobro in da kot državljani tudi v družbenih sistemih načelo skupnega dobrega dosledno uresničujemo. Ker je Jezus Kristus z učlovečenjem, trpljenjem in smrtjo postal z nami solidaren v vsem, nas trajno usmerja v solidarnost in vzajemnost med seboj na vseh ravneh življenja,“ je še dejal. Tudi nadškof Turnšek se je v svojem voščilu še posebej obrnil na vse, ki so močno preskušani, spomnil se je tudi osamljenih in bolnih. Globoko doživljanje velikonočne skrivnosti je zaželel tudi evangeličanskim kristjanom ter pravoslavnim bratom in sestram, ki bodo praznovali čez teden dni.

Sklep sedmega radijskega misijona

Že sedmo leto zapored je h globljemu doživljanju velikonočnih praznikov želel povabiti radijski misijon na naših valovih. Vodili so ga frančiškani. Geslo radijskega misijona je bilo: „Predrami se človek, ki spiš!“ Posamezni dnevi so bili precej različno oblikovani „Morda se je na prvi pogled zdelo, da so nekatere teme zelo raznolike in se ne povezujejo. A ob Svetem pismu se je dalo pokazati, da se vse te pereče teme vežejo druga na drugo, da je treba pomisliti na svetost, da je ta v odnosu z Bogom. O tem smo govorili v torek, ko smo iskali, kje so korenine našega odnosa z Njim. Lotili smo se tudi razmišljanja o družini, kakšno mesto ima v Cerkvi in družbi. Govorili smo o ubogih, ki jim je treba dati možnost, da ohranijo svoje dostojanstvo in jim pokazati varno pot za življenje v večnosti. Na spovedni dan smo gledali na to, da ni vse, kar je mogoče, tudi dovoljeno, za sklep pa smo razmišljali o tem, kaj lahko naredimo s svojo budnostjo, da ne smemo pasti v dremež, temveč s sredstvi, ki so nam na voljo, to so predvsem zakramenti, vzdržujemo svojo vero, da bo dejavna, močna, živa in bo tudi vse bolj oznanjevalna,“ je dogajanje povzel brat Miran Špelič.

Sedmi radijski misijon smo sklenili prejšnjo soboto s sveto mašo v župnijski cerkvi v Strunjanu, kjer se letos spominjajo 500-letnice Marijinega prikazanja. Daroval jo je škof Jurij Bizjak. „Govorili so nam o Bogu in o Cerkvi, o naši družbi in naših družinah. S svojimi klici so bodrili in krepili naše kreposti: vero, upanje in ljubezen. Pozivali so nas k modrosti in pravičnosti, srčnosti in zmernosti,“ je škof Bizjak v pridigi spomnil na delo misijonarjev. Ob oltarni mizi sta se mu pridružila rektor romarskega svetišča v Strunjanu pater Niko Žvokelj in direktor Ognjišča, msgr. Franc Bole. Ta je po obhajilni prošnji izrekel zahvalo Bogu, nebeški Materi Mariji in voditeljem tokratnega misijona.„Svet se spreminja. Izkoristiti moramo možnosti, ki jih daje sodobna tehnologija, da lahko tudi prek radijskih valov oznanjamo Božjo besedo, Kristusa in slavo Device Marije,“ je dejal.

Križev pot mladih v Mariboru in Ljubljani

Poseben način oznanjevanja je tudi križev pot mladih po mariborskih ulicah. Tokrat so želeli z njim povabiti k pravičnejši družbi. Dogodek je v sredo organiziral Katoliški študentski center Sinaj, letos je potekal že 21. leto. „Na začetku so se srečevali po cerkvah v Mariboru, pozneje so šli na ulice, tako da je zdaj tradicionalna pot od svetega Alojzija do Kalvarije. Mogoče je novost zadnjih let ta, da sodeluje več ljudi, mladih, različnih skupin,“ je za naš radio povedal pater Ivan Hočevar.

Pobožnost križevega pota, pri kateri so sodelovali mladi, je bila v sredo tudi na ljubljanskem Rožniku. Postaje so pripravile različne skupine, od študentskih domov do frančiškanskih bogoslovcev. „Vsako leto ga pripravljamo mladi iz frančiškanskih župnij. Običajno je cerkev na Rožniku nabito polna, kar pomeni približno 200 mladih,“ je pojasnil frančiškanski bogoslovec brat Jani Jeríček. Križev pot se je, tako kot običajno, začel pred Lurško kapelico pod Rožnikom in sklenil v cerkvi Marijinega obiskanja na vrhu te ljubljanske vzpetine.

POLITIKA IN DRUŽBA

S 1. aprilom so se v Sloveniji podražili alkohol in cigarete, približno 120 tisoč odjemalcev primorske elektrodružbe E3 bo več plačevalo tudi za električno energijo. Brez kakršnekoli šale nas je ta dan po suhem in nadpovprečno toplem marcu presenetil še sneg, muhastemu vremenu pa ta teden sledi tudi politično dogajanje.

Vlada sprejela rebalans proračuna za letos

Rebalans letošnjega proračuna je že v državnem zboru. Vlada poudarja, da je njegov cilj znižanje primanjkljaja na tri odstotke BDP-ja. „Tako je zdaj meja odhodkov, ki jo lahko dosežemo, če želimo doseči cilj triodstotnega primanjkljaja, 9 milijard in 14 milijonov. To je skupni znesek predvidenih odhodkov v predlogu rebalansa državnega proračuna,“ pojasnjuje finančni minister Janez Šušteršič.Glede na to, da varčevalni ukrepi še niso usklajeni s socialnimi partnerji, bo na rebalans še vedno mogoče vlagati dopolnila. „Vsak dan, ki ga pridobimo, če prej pridemo do operativnega proračuna, pomeni, da bomo več privarčevali in da bodo nekateri ukrepi za reze lahko milejši. Če bomo odlašali, pa bodo ukrepi na koncu bistveno trši,“ je poudaril premier Janez Janša.

Vlada je pripravila tudi nabor ukrepov, s katerimi bi zagotovila dodatne prilive v proračun. Med drugim bi zvišala nekatere davčne stopnje, uvedla obdavčitev več vrednih nepremičnin in v dohodninsko lestvico dodala nov davčni razred. Tako sindikati in delodajalci se strinjajo, da so ukrepi za povečanje proračunskih prihodkov primerni in nujni. A prvi pogrešajo več konkretnosti in poguma. „Pri teh ukrepih je bilo opaziti nekaj zadržanosti. Škoda. Ker če bi bili tako pogumni, kot so ukrepi na odhodkovni strani, bi zelo hitro lahko dosegali dobre cilje in zavarovali obstoj naše družbe,“ je prepričan predsednik Pergama Janez Posedi. Delodajalska stran medtem meni, da je bil storjen korak naprej. „Stran, ki jo bodo ti ukrepi bremenili, bolj podpira te ukrepe kot sindikalna stran, ki glede teh ukrepov pravzaprav ne bo čutila nobenih posledic,“ je ob tem dodal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. „Imam občutek, da vlada neko prepričanje, predvsem na delojemalski strani, ki ni realno, da bi lahko z nekaterimi dodatnimi viri, davki, odpadel niz ključnih ukrepov za uravnoteženje proračuna na odhodkovni strani. Mi moramo storiti oboje, če želimo uravnotežiti proračun,“ pa je opozoril minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.

Izhodišča za socialni sporazum podpisala le peščica sindikatov

A varčevalni ukrepi ostajajo trn v peti sindikatom. Med drugim so izhodišča za socialni sporazum popisali le trije predstavniki delojemalske strani: Slovenska zveza sindikatov Alternativa, Zveza delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost in Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije. Ostale sindikalne centrale, ki izhodišč še niso podpisale, menijo, da gre za dobro podlago za dialog, da pa bi se bilo treba najprej dogovoriti o predlogih za uravnoteženje državnega proračuna. Nekateri so namreč zanje nesprejemljivi.

Javni sektor bo verjetno stavkal

Na mrtvi točki medtem ostajajo pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, glavna zavora so še naprej plače v javnem sektorju. Sindikalist Branimir Štrukelj meni, da država ne popušča in želi nesprejemljivo poseči v plače, minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa, da sindikati niso čisto enotni. Upa, da bo do dogovora prišlo v prihajajočem tednu. Medtem je vseh sedem sindikatov Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki skupaj združuje 74 tisoč javnih uslužbencev, napovedalo sodelovanje v stavki proti varčevalnim ukrepom vlade, ki naj bi bila 18. aprila.

Simčič se še odloča, Vogrin bo samostojni poslanec

V DeSUS-u so svojemu poslancu Ivanu Simčiču, ki ga bremenijo obtožbe o domnevno ponarejenem spričevalu, dali dva tedna časa za odločitev, ali bo ostal ali vrnil mandat. Poslanec Virantove listeIvan Vogrin, čigar podjetje je dolžno več upnikom, se je medtem po pozivu svoje stranke, naj odstopi, odločil, da bo deloval kot samostojni poslanec.

Zasedal je otroški parlament

Kako se v hramu demokracije znajdejo mladi? V minulem tednu je zasedal 22. nacionalni otroški parlament. Kdo so junaki našega časa in zakaj, se je spraševal. Predsednik otroškega parlamenta Tim Muršak je ob tem dejal: „Tako kot v vsakem drugem parlamentu je namen, da nas slišijo, da so tudi naša mnenja slišana in da se tudi sami zavedamo, kdo so naši junaki in zakaj.“ Na otroškem parlamentu so sodelovali otroci iz vseh 17 regij. Nagovorila sta jih tudi predsednika države in parlamenta, Danilo Türk in Gregor Virant. Po mnenju slednjega je bil letošnji naslov zasedanja zelo aktualen, saj živimo v zelo zapletenih in zahtevnih časih, ko potrebujemo čim več optimizma in dobrih zgledov, ki nam jih s svojimi dejanji nudijo junaki.

ŠPORT

Hokejisti Tilie Olimpije so po petih sezonah spet državni prvaki. Na četrti finalni tekmi so premagaliAcroni Jesenice s 5:2. Skupni izid v zmagah je bil 3:1 za Ljubljančane.

Že devetič v zgodovini pa so slovenski državni prvaki odbojkarji ACH Volleyja. V finalni seriji so s 3:0 ugnali kamniški Calcit Volleyball, v tretji, zelo izenačeni tekmi v Tivoliju, je bil izid 3:1.

Naslova slovenskih prvakinj se veselijo tudi odbojkarice Nove KBM Branika. V finalu so namreč še tretjič zapored premagale ekipo Calcit Volleyballa.