Državni zbor podprl začetek postopka za spremembo ustave
Politika | 12.04.2012, 00:01 Petra Stopar
Poslanci so včeraj s 70 glasovi za in tremi proti podprli začetek postopka za vnos fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo. Postopek se sedaj vrača na ustavno komisijo Državnega zbora, ki bo s pomočjo stroke pripravila končni predlog spremembe ustave.
Poslanci so sprejeli še stališče ustavne komisije do vladnega predloga za spremembo ustave. Ustavna komisija je sicer v svojem stališču ocenila, da je vladni predlog o vnosu fiskalnega pravila v določenih delih neustrezen in ga je treba spremeniti oziroma dopolniti.
Sinoči je bilo ključno glasovanje o začetku postopka spreminjanja ustave, saj je bila potrebna dvotretjinska večina. Če te ne bi bilo, bi bil postopek končan in vsebinsko enakega predloga v tem mandatu ne bi bilo več mogoče obravnavati. V teku skoraj šesturne razprave ni bilo vedno povsem jasno, ali bo dovolj poslancev opozicije glasovalo za začetek postopka spremembe ustave. Kar nekaj jih je namreč izrazilo zadržanost do hitenja s spreminjanjem ustave in pomisleke do namer koalicije za tako hitrim spreminjanjem najvišjega pravnega akta v državi. V Pozitivni Sloveniji so predlagali preložitev odločanja na eno od prihodnjih sej, a je koalicija predlog zavrnila.
Podporo so nato vendarle napovedali tudi v največji opozicijski stranki, pri čemer so večkrat jasno povedali, da to še ne pomeni njihove končne podpore spremembi ustave. Le poslanec Roman Jakič je javno napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, saj meni, da gre za alibi za rušenje socialne države. V Pozitivni Sloveniji bodo budno spremljali nadaljnje delo ustavne komisije pri pripravi končnega predloga in pri tem terjali upoštevanje predlogov stroke v celoti. Kot pogoj so postavljali tudi simulacijo posledic uvedbe fiskalnega pravila v ustavo za proračunsko politiko v obdobju do 2015. Alenka Bratušek je večkrat opozorila, da že sedanji zakon o javnih financah tistemu, ki z uravnoteženjem javnih financ misli resno, omogoča, da to stori brez težav. Ne razume niti stalnih izjav o zgodovinskosti odločitve o vnosu fiskalnega pravila v ustavo. Meni, da so varčevalni ukrepi bistveno bolj zgodovinski za državljane kot pa sprememba ustave. Po njenih besedah je edini razlog za hitenje želja po preprečitvi referenduma o varčevalnih ukrepih.
Iz predstavitve stališča poslanske skupine in razprav poslancev SD je bilo moč razbrati, da ti ne bodo glasovali enotno. Andreja Črnak Meglič in Srečko Meh sta javno napovedala, da bosta glasovala proti. Več poslancev SD je sicer opozarjalo pred hitenjem in izražalo nezaupanje do taktike koalicije, ki jo je Matevž Frangež poimenoval "doktrina šoka". Opozarjali so tudi na nepremišljenost in nepravičnost trenutnih vladnih načrtov za varčevanje. Predsednik SD Borut Pahor pa je posvaril, da tako pomembna odločitev ne bi smela biti razlog za medsebojno obtoževanje in politično obračunavanje in da mora politika pri takih odločitvah delovati kot reprezentanca.
Koalicija je po drugi strani poudarjala, da ne gre mešati vnosa fiskalnega pravila v ustavo in varčevalnih ukrepov, ki jih bo Državni zbor sprejemal v prihodnjih tednih. Opozarjali so, da gre za zgodovinsko odločitev slovenske politike. Zagotavljali so, da bo to pomemben signal Slovenije Evropi in svetu, da misli resno z ureditvijo javnih financ. To naj bi po njihovem prepričanju prineslo dvig bonitetne ocene in znižanje cene zadolževanja, kar bo omogočilo zagon gospodarske rasti. Eno od ključnih sporočil koalicijskih poslancev je bilo tudi to, da bo fiskalno pravilo vzvod za odgovorno ravnanje vseh bodočih vlad.
Jožef Jerovšek (SDS) je zatrdil, da bo fiskalno pravilo Damoklejev meč nad vsako vladajočo politiko in bo tudi legitimno orožje vsakokratne opozicije. Jože Tanko (SDS) pa je opozoril, da vsaka zamujena priložnost za uravnoteženje javnih financ povzroča še hujše ukrepe v prihodnosti.
Predsednik Državnega zbora in Liste Virant Gregor Virant je menil, da bo Slovenija z vnosom fiskalnega pravila v ustavo zanesljivo dobila velik plus v verodostojnosti, potem ko se je velik del njene zgodbe o uspehu razblinil. Ocenil je tudi, da ni zelo verjetno, da bi fiskalno pravilo pomenilo preprečitev referendumov, saj je poti do cilja uravnoteženih javnih financ veliko in ustavno sodišče lahko oceni, da za določeno zakonsko rešitev obstajajo alternative.
Minister za finance Janez Šušteršič pa je zatrdil, da je oblast zelo velika skušnjava in da se je le redka oblast pripravljena z vnosom pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo odreči skušnjavi po zlorabi oblasti. Škoda bi bilo tako priložnost zamuditi, je dodal.
