V Siriji leto dni po začetku vstaje nasilju ni videti konca
| 15.03.2012, 16:11 Andrej Šinko
V Siriji, nekdaj pojmu stabilnosti na Bližnjem vzhodu, so se pred letom dni začeli sprva mirni protesti, na katerih je ljudstvo po vzgledu vstaj v soseščini zahtevalo reforme. Režim Bašarja al Asada je odgovoril z brutalno silo, ki jo izvaja še danes. Država je leto dni po začetku vstaje v še globljem breznu nasilja, ki mu ni videti konca.
Ogenj revolucije je v Siriji 15. marca 2011 zanetila majhna demonstracija v pokrajini Dara na jugu države, ko je skupina ne več kot 14 let starih mladeničev na zidove svoje šole zapisala: "Ljudje si želijo strmoglavljenja režima." Sirski režim, ki ga že desetletja avtokratsko izvaja družina al Asad, je na grafite odgovoril s trdo roko in mladeniče vrgel v ječo. To je posledično sprožilo nove in nove proteste po vsej Siriji, na katerih je ljudstvo po desetletjih strahovlade sprostilo svoje nezadovoljstvo in zahtevalo spremembe.
Ta revolucija je kljub vsemu nekoliko drugačna, saj opozicija ni enotna. Strokovnjak za bližnji vzhod Zijad Bečirović pravi, da je „opozicija popolnoma razklana. In v takšnih okoliščinah je izredno težko karkoli narediti, ampak če bo prišlo do sprememb, bo to zagotovo ob podpori Turčije in turškega premiera Erdogana, ki poskuša na vsak način podpreti opozicijske sile.“
Mednarodna skupnost v preteklem letu v Siriji ni posredovala. Bečirović si to razlaga tako, da v primeru Sirije ne gre za državo, ki bi bila bogata z nafto oziroma ni energetskega interesa za vojaško posredovanje. Pri tem ugotavlja, da v zgodovini ni bilo veliko posredovanj mednarodne skupnosti zaradi zaščite človekovih pravic. Kljub vsemu meni, da možnost posredovanja ni povsem izključena. Usoda režima al Asada je po njegovem sedaj odvisna predvsem od odločitve mednarodne skupnosti in arabskih voditeljev. „Če bo s strani mednarodne skupnosti oziroma arabskih voditeljev prišlo do priznanja prehodnega nacionalnega sveta, bo to zelo jasen signal, da bo v Siriji prišlo do bistvenih sprememb oziroma strmoglavljenja režima.“
Predsednik al Asad je tekom preteklega leta v odgovor na proteste obljubil vrsto reform, vključno z odpravo desetletja starih izrednih razmer, zakon, ki bi omogočil oblikovanje političnih strank, in novo ustavo, ki njegovi stranki Baas odvzema monopolni položaj. A te obljube so bile očitno podane s figo v žepu, saj je njegov režim hkrati z vsemi močmi - z orožjem, vohunjenjem, mučenjem, posiljevanjem in propagandnimi lažmi - zatiral prizadevanja po svobodi. Od začetka vstaje je bilo po ocenah ubitih približno 8500 ljudi.
Nuncij v Siriji: Pobijanje civilistov se mora takoj končati
Miru v Siriji si želijo tudi tamkajšnji kristjani. Apostolski nuncij v državi, nadškof Mario Zenari, je v pogovoru za Radio Vatikan pozval k takojšnjemu končanju nasilja nad civilisti. Obrnil se je tudi na mednarodno skupnost. Prepričan je, da bi morala bolj jasno povedati, da je trenutno dogajanje v Siriji nesprejemljivo. „Upam, da bodo Združeni narodi, ki že več tednov poskušajo priti do dogovora, z dobro voljo le prišli do napredka. Spoštujem vsa prizadevanja svetovne organizacije, a imam vtis, da ne nastopa enotno, ampak je sprta. Le upamo lahko, da bo od tam prišlo dobro znamenje,“ je dejal. Poleg številnih žrtev krvavega zatiranja protestov nuncij v Siriji omenja tudi množice ljudi, ki zapuščajo svoje domove. „Te dni sem videl eksodus na tisoče ljudi. Videl sem grozne slike poboja v Homsu. Seveda strani podtikata odgovornost druga drugi. Težko je vedeti, kaj se je v resnici dogajalo in kdo je za kaj odgovoren,“ je opozoril.
Vatikan se do zdaj ni izrekal o državljanski vojni v Siriji, je pa vseskozi opozarjal na humanitarno katastrofo. „Težko je komentirati to, kar se te dni dogaja v Siriji. Sam želim prikazati predvsem humanitarni in verski vidik. Če pomislim na to, da ponekod umrlih niti ni mogoče dostojno pokopati, se spomnim stavka: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil,“ je potrt nadškof Zenari. Dogajanje v Siriji sicer ocenjuje zelo previdno.
