Češka zastava
Češki kardinal Duka o razlogih za nizko število katoličanov v državi
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Med kardinali, ki so bili umeščeni 18. februarja, je tudi predsednik češke škofovske konference praški nadškof Dominik Duka. Ta je za italijansko agencijo SIR spregovoril o življenju katoliške Cerkve v Republiki Češki.
Popis prebivalstva za leto 2011 je pokazal, da se približno tretjina prebivalcev izreka za neverne, skoraj polovica prebivalstva pa na vprašanje glede vere ni odgovorila. Za katoličane se je opredelilo okrog 10 odstotkov ljudi. Kardinal Duka pojasnjuje, da je po njihovih podatkih od skupno 10-ih milijonov prebivalcev skoraj 4 milijone Čehov krščenih v katoliški Cerkvi. Približno milijon ljudi svojo vero udejanja v vsakdanjem življenju in toliko jih je tudi izrazilo svojo versko pripadnost ob popisu prebivalstva. Dejstvo, da večina krščenih ne izjavlja, da pripada katoliški Cerkvi, ima korenine v 20. stoletju, v obdobju, ki ga lahko po kardinalovih besedah imenujemo ˝genocid˝ katoliške Cerkve. Po 1. svetovni vojni se je četrtina Čehov spreobrnila v čehoslovaško husitsko cerkev. Po 2. svetovni vojni so na osnovi deportacije prebivalcev nemške narodnosti izgubili še eno četrtino, čemur sta sledila dva vala izseljevanja leta 1948 in 1968. Nasilna ateizacija je preplašila veliko ljudi, ki so se prenehali versko udejstvovati.
In kakšni so glede na ta dejstva načrti katoliške Cerkve za prihodnost?
Kardinal Duka omenja dve glavni nalogi. Prva zadeva korenito reformo kateheze, saj so v vseh postkomunističnih deželah najmanj zastopani v šolah. Druga pa zajema nove duhovne poklice in družinsko politiko, kjer bi morali biti kot Cerkev bolj aktivni. Kardinal nadalje zanika trditev, češ, da Republika Češka velja za eno najbolj sekulariziranih dežel v Evropi. Po njegovih besedah je to le eden izmed mitov. Dejansko je sekularizirana veliko manj kot Nizozemska, Belgija, skandinavske dežele ali baltiške države, z izjemo Litve. Sekularizacija Češke namreč ni stvar zadnjih 20 let, ampak veliko daljšega obdobja.
Predsednik češke škofovske konference je pojasnil tudi nekaj podrobnosti glede vračanja cerkvenega premoženja, ki je bilo zaplenjeno po 2. svetovni vojni. Predlagani vladni zakon govori o delni odškodnini in poravnavi glede lastnine. Ugodil naj bi tistim, ki hočejo, da Cerkva ne bi financirali iz državnega proračuna. Cerkve pa dejansko niso neposredno financirane iz državnega proračuna, čeprav se večina denarja pretaka skozenj. Prihodek od lastnine, ki so jo komunisti zaplenili po letu 1948, na leto znaša 4,5 milijard čeških kron. Od te vsote Cerkve in verske skupnosti uporabijo milijardo in pol kron, preostanek gre v skupni državni proračun. Kardinal zagotavlja, da noben ateist ali nekatoličan ne plačuje za stroške Cerkva. Predlog zakona, ki je trenutno v drugem branju v parlamentu, odškodnino razmejuje v dva dela. Prvi zadeva neposredno vračilo v naravi. Pri tem gre večinoma za gozdove in zemljišča. Lastnino, ki je ni mogoče vrniti v prvotni obliki, bo država povrnila v denarju v prihodnjih 30 letih. Gre za 60 milijard čeških kron. Financiranje verskih skupnosti se bo tako nadaljevalo še prihodnjih 17 let, pri čemer bo država postopoma nižala prispevek za 5 odstotkov na leto.
