Od petka do petka: 23. - 30. marec 2012

| 01.04.2012, 06:44 Matjaž Merljak

Minuli teden so zaznamovali predvsem praznik Gospodovega oznanjenja, referendum o družinskem zakoniku, radijski misijon ter pogajanja o vladnih varčevalnih ukrepih. V športu pa sta nas razveselila naš boksar Dejan Zavec in telovadec Sašo Bertoncelj.

Cerkev

V katoliški Cerkvi smo 25. marca obhajali praznik Gospodovega oznanjenja. Spomnili smo se obiska nadangela Gabriela pri Devici Mariji v Nazaretu. Ta ji je povedal, da bo rodila Božjega Sina. Praznik zato obhajamo devet mesecev pred njegovim rojstvom oz. božičem. Ker je letos 25. marec sovpadel s 5. postno nedeljo, smo imeli liturgično praznovanje že dan prej, torej v soboto.

Gospodovo oznanjenje je v Sloveniji slovesen praznik, kar se je odrazilo tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Tam je sveto mašo daroval škof Jurij Bizjak, k njej pa so bile še posebej povabljene nosečnice in družine. Zbralo se je 350 ljudi. Škof Bizjak je v pridigi med drugim povedal, da nam Božji Sin s svojim učlovečenjem na poseben način razodeva, kako smo tudi mi vsi božji otroci in kako je to otroštvo sveto ter kako vzvišeno je dostojanstvo vsakega človeka in dodal, da nam „Devica Marija s svojim božjim materinstvom razodeva, kako sveto je vsako materinstvo, kako vzvišeno je dostojanstvo vsake matere. Gospod jemlje in daje življenje. Vsaka žena je kot mati Gospodova najtesnejša sodelavka.“ Tudi v ljubljanskem kliničnem centru je bilo ob prazniku Gospodovega oznanjenja slovesno bogoslužje, pri katerem so se spomnili družin, ki so se srečale z izgubo otrok. Bogoslužje je vodil salezijanski inšpektor Alojzij Slavko Snoj.

 

Včeraj smo na Radiu Ognjišče sklenili sedmi radijski misijon. Geslo misijona je bilo Predrami se človek, ki spiš! V tednu intenzivnega duhovnega radijskega programa, ki so ga sooblikovali frančiškani, smo vstopili v nedeljo s sveto mašo, ki jo je v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani daroval p. Pavle Jakop. Duhovno bogat teden pa smo sklenili s sveto mašo v Strunjanu, ki jo je daroval škof Jurij Bizjak. Kot je povedal glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak, je vsak misijon, tako v župniji kot tudi na radijskih valovih, namenjen temu, da človeka popelje iz krize. „Gotovo je največja kriza danes prav duhovna kriza. Kajti prav zaradi duhovne krize so se zgodile še vse druge krize. Kajti, če je človek v grehu in v tem grehu vztraja, potem si seveda sledijo ene napake, ki prehajajo v druge,“ je povedal in poudaril, da „človek bolj in bolj odriva Boga iz svojega življenja. Jaz mislim, da je to prva in najhujša napaka, zaradi katere so posledice tako strahotne.“ Kot je dodal, upa, da bo radijski misijon pripomogel k temu, da se predramimo in zavemo lastnih napak ter ukrepamo.
 

Politika

Praznik Gospodovega razglašenja pa je bil tudi dan, ko so volivci in volivke na referendumu odločali o družinskem zakoniku, ki ga je politika sprejemala zadnji dve leti. Volivke in volivci so zakon ob 30-odstotni udeležbi zavrnili s slabimi 55 odstotki. Za jih je glasovalo 45. Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je bila pobudnica referenduma, Aleš Primc je z izidom zadovoljen: „Jaz želim, da bi ta rezultat referenduma bil vzpodbuda, da se o vseh odprtih vprašanjih, tudi tistih, ki se tičejo temeljnih vrednot v družbi, vzpostavi nek spoštljiv, strpen dialog.“ V Gibanju za družinski zakonik pa zavrnitev zakonika obžalujejo. Vodja gibanja Miha Lobnik je ob tem poudaril, da se mu zdi pomembno, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v čim krajšem času pripravi tak predlog novega zakona, ki bo povzel vse stvari, o katerih vlada konsenz. Zaradi zavrnitve zakonika, državni zbor leto dni ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev na referendumu. Ne glede na ostro kampanjo, ki se je odvijala pred referendumom, pa se politika in civilna družba strinjata, da bo potrebno stopiti skupaj in oblikovati ustrezno družinsko zakonodajo. Teolog dr. Ivan Štuhec pa je za naš radio ob tem poudaril predvsem to, da so največji poraženci referenduma slovenski mediji, ki so v večini enostransko delovali v podporo družinskemu zakoniku. Kot pozitivno pa je poudaril dejstvo, da se je v zadnjih dveh letih oblikovala močna civilna iniciativa katoličanov, ki je sposobna nastopiti v javnosti.
Padec družinskega zakonika na referendumu je ponovno sprožil vprašanje spremembe referendumske zakonodaje. Tega je sprožila Lista Virant. S spremembo zakonodaje se strinjajo tudi druge parlamentarne stranke. Razhajajo pa se v pogledih, na kakšen način jo spremeniti. V največji vladni stranki SDS podpirajo pravico do referenduma, saj je po njihovem to temeljna ustavna pravica, ki se je v svobodni demokratični družbi ne sme omejevati. Zavzemajo se za večjo racionalizacijo referendumskega odločanja. Med drugim so tako že predlagali uvedbo referendumskega dne. V največji opozicijski stranki Pozitivni Sloveniji predlagajo, da bi referendum lahko zahtevali samo volivci, medtem, ko bi za določene primere že vnaprej izključili možnost referenduma. Želijo si uveljaviti tudi spodnjo mejo udeležbe, da bi referendum obveljal. Slednje podpirajo tudi v Listi Virant. V stranki SD bi možnost za referendum odvzeli politiki, pri določitvi minimalne udeležbe za veljavnost referenduma pa opozarjajo na previdnost. DeSUS bi zvišal predpisano minimalno število volivcev, ki lahko zahtevajo referendum. Določitvi kvoruma za veljavnost referenduma nasprotujejo v SLS in Nsi. Slednji predlagajo, da bi referendum lahko zahtevalo najmanj 60 poslancev ali pa 40 tisoč volivcev.

V nedeljo so potekale tudi nadomestne županske volitve, kjer je šest občin dobilo nove župane. Med njimi je tudi slovenska prestolnica Ljubljana, ki jo bo še naprej vodil Zoran Janković. Izvoljen je bil v prvem krogu s skoraj 61-odstotno podporo. Njegova glavna tekmica, kandidatka Nsi in SDS, Mojca Kucler Dolinar, je dobila 25,81-odstotno podporo.

Politični parket je v teh dneh razgret zaradi napovedanih vladnih varčevalnih ukrepov, s katerimi želi vlada privarčevati 800 milijonov evrov. Koalicijske stranke svarijo pred politično krizo in morebitno prepovedjo črpanja evropskega denarja, če rebalans proračuna ne bi bil sprejet. Slovenija mora namreč napredek doseči do 12. aprila, ko bodo o stabilnosti naših javnih financ presojale evropske finančne ustanove. Predvideni varčevalni ukrepi najbolj ostro zarezujejo v javni sektor. Med drugim naj bi vlada varčevala z znižanjem plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov. Varčevali naj bi tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Tako je predvidena odprava brezplačnega vrtca za drugega in naslednje otroke, vzgojitelji in učitelji pa bodo delali dlje. Slednji tudi ne bodo več upravičeni do dodatkov za izvajanje interesne dejavnosti ali učne pomoči učencem. Subvencioniranje šolske prehrane bo odvisno od socialnega položaja. Med predlaganimi zdravstvenimi varčevalnimi ukrepi so tudi znižanje bolniških in porodniških nadomestil ter uvedba plačila za obdelavo recepta. Kot je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, bodo rezali tudi pri nadomestilih za brezposelnost in študentskih servisih. Pri tem je opozoril, da večina ukrepov cilja na tiste z boljšim dohodkovnim položajem, ne na tiste z slabšim statusom. Predlagane vladne ukrepe ostro kritizirajo sindikati. Tako so v Zvezi svobodnih sindikatov še pred začetkom četrtkovih pogajanj z vlado sprejeli sklep, da bodo v primeru sprejetja ukrepov uporabili pravico do referenduma. Konfederacija sindikatov javnega sektorja pa je že zagrozila s stavko. Sindikati namreč po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Dušana Semoliča menijo, da bodo vladni varčevalni ukrepi najbolj prizadeli upokojence, mlade, delavce in brezposelne, medtem ko se najbogatejšega sloja ne bodo dotaknili. Semolič je prepričan, da se reševanje proračunskih težav ne sme začeti in končati le pri izdatkih in rušenju socialne države. Skladno s tem je vlado pozval, naj predlagane sporne ukrepe umakne in jih nadomesti s takšnimi, ki bodo zagotovili večje prilive v proračun. Ob tem v sindikatih javnega sektorja predlagajo zamrznitev plač do konca leta, v tem času pa bi v miru preučili, kako bi ukrepe naredili bolj pravične. Medtem pa vlada opozarja, da časa za kaj takega ni. Predsednik vlade Janez Janša pa se je na negodovanje sindikatov odzval na Twiterju. Zapisal je, da vlada še ni sprejela varčevalnih ukrepov, pač pa le pogajalska izhodišča. Zapisal je še, da je vlada odprta za druge, boljše rešitve, če jih kdo premore, saj zato pogajanja so. Sindikati javnega sektorja in vlada so sicer v četrtek na pogajanjih prišli do polovice predlaganih ukrepov na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju, vendar pa vse stvari še naprej ostajajo odprte. Pogajanja bodo nadaljevali jutri.

Vlada je v minulem tednu sprejela predlog zakona o ratifikaciji medvladne pogodbe o fiskalnem paktu. Na podlagi te bo Slovenija v ustavo vnesla fiskalno pravilo o uravnoteženem proračunu. Pogodbo o fiskalnem paktu so voditelji 25 članic Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, podpisali v začetku marca, fiskalni pakt pa naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino in pomagal preprečiti krize v prihodnje. Ta določa, da morajo biti proračuni držav članic uravnoteženi ali v presežku, kar pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Pogodbenice morajo zlato pravilo prenesti v nacionalne zakonodaje najpozneje v roku enega leta od uveljavitve pogodbe, pri čemer so zaželene ustavne določbe. Vlada je na podlagi fiskalnega pakta tako že sprejela predlog spremembe 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija v ustavo vnesla omenjeno pravilo. Poleg tega je vlada sprejela še predlog zakona o ratifikaciji pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra.

Največji slovenski trgovec Mercator je ostal brez uprave. Ta je namreč v četrtek odstopila. Kot je povedal predsednik uprave Žiga Debeljak, je razlog za odstop vzajemno nezaupanje z večjimi lastniki, šlo pa naj bi predvsem za različne poglede glede prodaje Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Debeljak je poudaril, da so časi preresni in prezahtevni. Po njegovem uprava želi, da se družba razvija naprej, zato bodo lastniki zdaj morali prevzeti svojo odgovornost.

Družba

Nekdanji poslanec Slovenske demokratične zveze in član Nove Slovenije, Anton Tomažič, je v svojem osebnem arhivu našel dokument, ki dokazuje, da je bila prva koalicija demokratično izvoljenih strank Demos uradno ustanovljena 4. decembra 1989. Minuli teden ga je skupaj s predsednico Nove Slovenije Ljudmilo Novak predstavil javnost. Tomažič namerava dokument predati inštituciji, ki mu jo bodo predlagali zgodovinarji. V NSi so po besedah predsednice Ljudmile Novak odkritja dokumenta veseli, posebej ker je bila med njegovimi ustanoviteljicami in sopodpisnicami tudi SKD, ideološka predhodnica Nsi.

Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem odpira Muzejsko sobo družine Avsenik. Ta bo obiskovalcem skozi bivalno okolje njunih prednikov še bolj približala življenje svetovno znanih bratov Slavka in Vilka Ovsenika. Zbirka pohištva, slik in predmetov, ki so spremljali Avsenikovo rodbino skozi čas, si je že možno ogledati. V muzeju sledijo predvsem obdobju Slavkovega in Vilkovega očeta Ivana in mame Mare. Tako se v dveh sobah prepletajo spomini na gostinsko tradicijo in glasbene začetke bratov Avsenik. V prostorih, kjer je sedaj muzejska zbirka, je pred tem delovala likovna galerija, v kateri je bilo 186 slikarskih razstav in tri mednarodne kolonije.

Šport

Slovenski boksar Dejan Zavec je osvojil naslov medcelinskega prvaka velterske kategorije po verziji WBO. Prejšnjo soboto je namreč v Mariboru po 12 rundah točkovno ugnal Namibijca Bethuela Uushono.

Rokometaši koprskega Cimosa se bodo v četrtfinalu evropske lige prvakov pomerili s španskim Atleticom iz Madrida. Prva tekma bo med 18. in 22. aprilom v Kopru, povratna pa med 25. in 29. aprilom v Madridu. Celjski rokometaši pa so dobili polfinalnega tekmeca v pokalu pokalnih zmagovalcev. Letošnji slovenski pokalni prvak se bo pomeril z nemškim Gummersbachom. Prva tekma bo 21. ali 22. aprila v Celju, povratna pa 28. ali 29. aprila v Nemčiji.

Sašo Bertoncelj je na tekmi gimnastičnega svetovnega pokala v Dohi zmagal na konju z ročaji. V finale se je uvrstil z najboljšo oceno, v finalu pa je sodnike prepričal s predstavo, za katero je prejel 15,225 točke. Slovenski uspeh je dopolnila Teja Belak, ki je na preskoku osvojila tretje mesto. Rok Klavora pa je bil šesti na parterju.