Gospodarstveniki: Za izboljšanje položaja tuji trgi in vlaganje v razvoj
| 20.03.2012, 21:00
Za izboljšanje položaja slovenskega gospodarstva se bo med drugim treba bolj intenzivno usmeriti v iskanje novih tujih trgov, vlagati v razvoj, konsolidirati javne finance in pripraviti sektorsko usmerjene politike. To so ugotavljali razpravljavci na okrogli mizi, ki jo je gospodarska zbornica pripravila ob 20-letnici izdajanja publikacije Konjunkturna gibanja.
V slovenskem avtomobilskem sektorju je zdaj čas za vlaganja v tehnološki razvoj, je poudaril Robert Žerjal iz Iskre Avtoelektrike. Kot je dodal, bo le tako lahko sledil svetovnim proizvajalcem, predvsem na področju okolju prijaznejših pogonskih sistemov. "Tudi zaradi tega v tem trenutku avtomobilski sektor v slovenskem prostoru potrebuje dodaten kapital za nove razvojne projekte, za nove razvojne preboje." Žerjal je opozoril, da je treba izkoristiti preboj na nov trg in biti med prvimi ponudniki novih tehnoloških rešitev. "To pomeni, da je treba vlagati zdaj oziroma že včeraj."
Kje je perspektiva lesne in pohištvene industrije, se je medtem spraševal Andrej Mate iz družbe Inles Ribnica. Prepričan je, da bo morala slediti stavbnemu pohištvu in montažnim hišam. "To pomeni naročniška proizvodnja. Tukaj je še vedno dovolj prostora za našo konkurenčnost, za naše cene za našo produktivnost, nenazadnje tudi za naše stroške." Mate se zavzema za sektorski pristop, ki bi panogi med drugim zagotovil podporo za naložbe v tehnologijo.
Družba Kolektor Etra je med drugim prisotna v skandinavskih državah in Nemčiji. Njen glavni direktor Tomaž Kmecl uspeh v tujini pripisuje stalnim vlaganjem v razvoj, izboru prave panoge in dobrim proizvodom. "V Sloveniji je premalo podjetij, ki bi prodajala končne produkte z lastno blagovno znamko. Na končnem produktu je dodana vrednost, ne na komponenti," je dodal.
Urad za makroekonomske analize in razvoj med ukrepi za povečanje gospodarske dejavnosti navaja ukrepe za izboljšanje razmer v bančnem sektorju in javnofinančno konsolidacijo. Pričakuje, da se bo nadaljeval postopek prestrukturiranja, v katerem delovno intenzivna podjetja z nižjo dodano vrednostjo zmanjšujejo obseg proizvodnje in število zaposlenih.
"Zgolj s priseganjem na čiste tržne odnose ne bo šlo. Potrebujemo neko razvojno industrijsko politiko," pa je dejal predsednik in generalni direktor gospodarske zbornice Samo Hribar Milič. Tudi on stavi na krepitev blagovnih znamk v tujini, konsolidacijo javnih financ, deregulacijo poslovnega okolja in krepitev prodora na tuje trge.
