Kako je s pravičnostjo v Sloveniji?

| 18.03.2012, 23:44

Slovenija je družba monopola in privilegijev, razmere pri nas niso pravične, kar je treba odpraviti, prav tako je treba omejiti javno porabo. O tem so se na nedavni okrogli mizi, ki jo je pripravil Zbor za republiko, strinjali ekonomist Matej Lahovnik, psiholog Hubert Požarnik in jedrski fizik Jože Rant.

Kako je s pravičnostjo v naši družbi in kje so meje javne porabe, so ugotavljali razpravljavci. Požarnik je povedal, da pojem pravičnosti ni jasen, ker o njem ni konsenza, tudi ne vemo, kaj je socialna država. "V naši družbi prevladuje nezaslišan individualizem. Posamezniki in skupine pri nas mislijo samo še na sebe, malo je tistih, ki še sploh mislijo na neko družbeno blaginjo in korist," je prepričan. Požarnik vidi velik problem v tem, da s pravičnostjo enačimo pravice. Te so se, kot dodaja, v zadnjih desetletjih kar pomnožile, a pogosto niso nikakor povezane s temeljnimi človekovimi pravicami. "To so same bonitete, ki smo jih dali določenim skupinam, ki pa se jim niso pripravljene odpovedati," je dejal. Kot še opaža, smo se znašli v položaju, ko ni nikakršne hvaležnosti. Hkrati po njegovem izginja občutek odgovornosti tako do soljudi kot tudi do sebe. "Niti nobenega ni več sram, če parazitira," je oster. Požarnik je prepričan, da so spremembe nujne, a se boji resnih problemov demagogije, "da se bo vsaka zahteva po varčevanju razglasila kot napad na socialno državo." Vlada bo morala po njegovem sprejeti politično izvedljive ukrepe. Prav tako ji "ne bi škodovalo, če bi imela kdaj tudi kakšnega psihologa, ki bi ji povedal, iz kakšnega testa so ljudje."

Da vlado čaka težko delo, meni tudi Lahovnik. "Posamezne interesne skupine so postale zelo spretne pri izkoriščanju državne blagajne," pojasnjuje. Slovenija ima, tako poudarja, tri temeljne negativne vzorce: hranjenje na proračunskih virih, plačilno nedisciplino in neučinkovito reševanje sodnih sporov. "To je tisto, o čemer je potem treba govoriti kot o nepravični družbi in kar potem daje negativne signale trgu ter sproža negativno kolektivno obnašanje vseh subjektov na trgu." Kot poudarja Lahovnik, je vlada dobila mandat za spremembe, njena dolžnost je, da jih tudi izvrši. Omejevanje javne porabe je po njegovem prava pot, saj je pravična do vseh subjektov v državi. "Neko politično odločitev, da se javne finance v tej državi konsolidirajo, da se preneha s čezmernim trošenjem in da se v osrčje javnofinančne politike postavi osnovna gospodinjska logika, da lahko trošimo, kolikor ustvarimo, je treba podpreti," je jasen.

Kje meje javne porabe vidi Rant? Ocenjuje, da se obnašamo kot velika država, a smo z dvema milijonoma ljudmi pravzaprav predmestje. "Mi imamo praktično hipertrofirano javno upravo, še posebej, če pogledamo našo regionalno ureditev. Imamo ogromno število občin, nekatere so zelo majhne," ugotavlja. Glede na našo majhnost je takšen javni sistem zelo težko vzdržljiv. Že z racionalizacijo javne in regionalne uprave bi se dalo po njegovem marsikaj prihraniti na manj boleč način. "Biti je treba tako previden, kot pečemo majhne ribe. Zelo počasi, a trajnostno, z drobnimi rezi, ampak dosledno," pravi Rant in dodaja, da se moramo ljudje zavedati, da nimamo le pravic, ampak tudi dolžnosti. "Dolžnost pa je, da svoje delo opravljamo točno in ne na račun nekoga drugega," poudarja. Da eni živijo na račun drugih in zato uživajo, ni pravično. Takšno miselnost je treba po Rantovih besedah spremeniti.