Slabi gospodarski obeti
Slovenija
Slovenski BDP se bo letos skrčil za 0,9 odstotka, ocenjuje direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjan Vasle. Pravi, da se bodo gospodarske razmere letos še slabšale, v prihodnjih letih pa pričakuje izboljšanje. Kljub tem napovedim vlada ne bo spreminjala načrtov pri rebalansu. Ratifikacijo Acte pa je vlada zamrznila.
Potem ko se je obseg bruto domačega proizvoda Slovenije v letu 2011 skrčil za 0,2 odstotka, urad za makroekonomske analize in razvoj pričakuje dodatno skrčenje gospodarske aktivnosti tudi v letu 2012. Obseg bruto domačega proizvoda naj bi se znižal za dodatnih 0,9 odstotka.
„Pozitivno bo h gospodarski aktivnosti prispeval edino izvoz, medtem ko vsi faktorji iz domačega okolja ostajajo negativni,“ je povedal direktor urada Boštjan Vasle. Ta je poudaril, da so nekatere države v EU lani začele zmanjševati javnofinančne primanjkljaje, Slovenija pa tega ni storila. To je obete glede gospodarske rasti poslabšalo.
Število brezposelnih bo naraslo na 119 tisoč
Plače v zasebnem sektorju naj bi se letos nominalno povečale za 0,4 odstotka. V javnem sektorju UMAR napoveduje, da bodo plače tudi v drugi polovici leta ostale zamrznjene in torej nominalne rasti ne bo. Glede na to, da UMAR letos pričakuje dvoodstotno inflacijo cen, naj bi se plače v Sloveniji letos realno znižale za 1,2 odstotka.
Stanje na trgu dela naj bi se letos poslabšalo. Število brezposelnih naj bi se s 111 tisoč povečalo na 119 tisoč, stopnja brezposelnosti pa se bo z 11,8 % povečala na 12,9 %.
Izboljševal se je le izvoz
UMAR ocenjuje, da se bo izmed vseh gospodarskih kazalcev izboljševal le izvoz. Zasebna potrošnja naj bi se letos zmanjšala za 1,2 odstotka in bi se s tem skrčila četrto leto zapored. Vladno varčevanje naj bi javno potrošnjo zmanjšalo za kar 3,5 odstotka. Vasle je poudaril, da so v času krize najbolj, kar za 40 odstotkov, strmoglavile naložbe, ki naj bi se tudi letos zmanjšale. BDP naj bi prihodnje leto zrasel za dobro odstotno točko, leta 2014 pa že za 2,2 odstotka. Rast je pogojena s konsolidacijo javnih financ in kolikor te ne bo, naj bi se padanje gospodarske aktivnosti nadaljevalo.
Vlada je danes sprejela predloge k določbam v zakonu o fiskalnem pravilu. "Novo pravilo dopušča določen primanjkljaj v državnem proračunu. V obdobju, ko je gospodarska rast višja nad nekim dolgoročnim trendom, nam bo fiskalno pravilo zapovedovalo, da ustvarjamo presežke v proračunu in s tem pokrijemo primanjkljaj, ki ga država ustvari v slabih gospodarskih razmerah. To bo zapisano tudi v ustavi," je povedal minister za finance Janez Šušteršič.
V pripravi je ustanovitev neodvisne institucije, ki se bo imenovala fiskalni svet. "Gre za institucijo katere naloga bo, da še preden vlada vloži predlog proračuna v DZ pove, ali ta predlog ustreza fiskalnemu pravilu in jasno hkrati tudi ustavi," je povedal Šušteršič.
Vlada je bila na napoved Umarja pripravljena
Šušteršič še pravi, da nižja napoved gospodarske rasti s strani urada za makroekonomski razvoj ne bo vplivala na prihodke proračuna, saj je vlada napoved Umarja predvidevala. "To znižanje, ki ga je danes Umar napovedal pomeni, da je bila predvidena rezerva 100 milijonov evrov za to dovolj velika in da nam ne bo treba iti v popravke pri načrtih za rebalans," poudarja Šušteršič. Prvi finančnik kljub negotovim mednarodnim gospodarskim razmeram poudarja, da ima vlada cilj spraviti primanjkljaj na tri odstotke BDP. "To lahko dosežemo. Najbolj pomembno pa je zmanjševanje javne porabe in zmanjševanje javnega primanjkljaja," pravi Šušteršič.
Ratifikacije sporazuma proti ponarejanju (Acta) pa do drugačne odločitve vlade ne bo.
