Gorenjski delodajalci opozarjajo na težave s kadri

| 12.03.2012, 17:48

Večina gorenjskih delodajalcev opaža, da mladi, ki končajo šolanje, v podjetja pogosto prihajajo brez potrebnega znanja. Nekatere še bolj kot padec kakovosti skrbi to, da ustreznih kadrov sploh ne dobijo.

Jeseniški Acroni je eno redkih slovenskih podjetij, ki se prek štipendiranja še vključuje v shemo usposabljanja novih kadrov. Trenutno ima 118 štipendistov, redno izvaja tudi prakso. Kljub temu se v jeklarni soočajo s problemom mladih kadrov. "Predvsem iz poklicnega šolstva prihajajo mladi brez kakršnegakoli znanja. Pa ne da bi bili oni slabi, šole jim nič ne dajo," je kritičen direktor Slavko Kanalec. V Acroniju so zato vzpostavili sistem, po katerem starejši delavci praktično iz nič učijo mlajše. "Kakovost kadrov je izredno padla. Ob sprejemu imamo testiranja in tem nekih temeljnih stvari ne znajo, čeprav imajo dijaki dober, prav dober uspeh in bi od njih nekaj pričakoval," je opozoril.

V gostinstvu so težave še večje. Direktor Park Hotela v Bohinju Anže Čokl pravi, da se začenjajo že doma. "Starši svojim otrokom govorijo, da bodo kuharji, če se ne bodo učili. Veliko ljudi zato zelo slabšalno gleda na ta poklic, čeprav so kuharji v resnici zelo iskani in zelo dobro plačani." Čokl še dodaja, da je v Sloveniji dobrih kuharjev in natakarjev zelo malo. Veliko mladih, ki pridejo na opravljanje prakse, po njegovih besedah ne kaže zanimanja za poklic. "Ne razmišljajo vnaprej, da bodo morali enkrat od tega živeti, da jim bodo njihova izobrazba in ozkušnje rezali vsakdanji kruh," še meni.

Ker v Sloveniji ni več izobraževanja za čevljarje, v obutveni industriji kadrov, ki jih potrebuje, enostavno ni. Direktor žirovske Alpine Matjaž Lenassi pojasnjuje, da le težko nadomeščajo mojstre, ki se upokojujejo. Nekatere funkcije je podjetje zato že preselilo v Bosno in Hercegovino, kjer je država vzpostavila novo šolo, nekoč bo morda treba tja seliti tudi razvojni oddelek.

Medtem ko čevljarske šole ni, se je v zadnjih letih pojavilo veliko število novih višjih in visokih šol za zdravstveno nego. A vpisnih mest je preveč, opozarja dekanja visoke šole za zdravstveno nego na Jesenicah Brigita Skela Savič. "Soočamo se z recesijo. V zdravstvu je prav tako ustavljeno oziroma zelo regulirano zaposlovanje, zato ni pričakovati, da bodo vsi prihodnji diplomanti dobili službe." Prepričana je, da je pod vprašajem tudi kakovost izobraževanja v nekaterih šolah, saj vse niso zmožne zagotoviti kliničnega usposabljanja na terciarni ravni zdravstva.