Ferenc: Raziskovalci si želimo, da bi končno pokopali žrtve poboja v Hudi Jami

Slovenija | 06.03.2012, 07:23

Ob tretji obletnici odkritja morišča v Rovu svete Barbare so založba Družina, Študijski center za narodno spravo in vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč sinoči v Zavodu sv. Stanislava pripravili znanstveno srečanje avtorjev Poročila 3 - Resnica in sočutje. Vsi si želijo, da bi vlada nadaljevala dela v Hudi Jami.

Vodja evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc je za STA dejal, da si ob tretji obletnici soočenja z zločinom v Hudi Jami raziskovalci želijo, da bi "vlada imela toliko moči, da bi končno opravili temeljna civilizacijska dejanja v zvezi s pokopom žrtev, ki že 67 let čakajo na to".

V zvezi s Hudo Jamo, kjer so pred tremi leti delavci Rudnika Trbovlje - Hrastnik prebili pregrado v Rovu svete Barbare in odkrili več kot 400 mumificiranih trupel, Ferenc meni, da je potrebno iz jaška iznesti še preostale žrtve, ki jih je še okrog 2000. "Tudi tistih 800, ki sedaj začasno ležijo v enem delu rudnika. Vse je treba iznesti ven iz rudnika in jih pokopati na Grobnem polju zunaj rudnika. Tako da bodo lahko svojci hodili kraj obiskovat, se poklonit njihovemu spominu, prižgat svečo in položit cvetje," je poudaril Ferenc. Zanj so namreč, kot je še dodal, bistvene žrtve in njihov pietetni pokop. Pri tem je pomembno, da država pokaže svojo voljo in namen. "Zadnji čas je, da stopimo po tej poti in uredimo to," je še dodal Ferenc.

Za predsednika komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožeta Dežmana pa je izjemno pomembno, da je v Sloveniji stekel proces dialoga o domnevnih pobojih v Hudi Jami. Po njegovem mnenju se je pokazala pravilnost izjave predsednika države Danila Türka, ki je rekel, da so politična sprenevedanja okrog Hude Jame drugorazredna tema. "V tem poročilu prikazujemo, kako so se takoj po pobojih ta drugorazredna komunistična prizadevanja začela in trajajo do danes. Huda Jama pa je dokaz, da tako ne gre, da je pot drugačna, da je treba komunizem pustiti za sabo. To je edina pot za konec zgodovine," je prepričan Dežman.

O tem, kako bo vlada množično grobišče dostojno uredila, pa Dežman meni, da se "z denarjem še noben tak problem ni rešil". "Denarja je zadosti vsaj za začetek del v Hudi Jami po odločitvi rudarske inšpekcije, potem pa se lahko leta pogovarjamo o tem, kdaj prekopati žrtve in kam jih pokopati," je poudaril Dežman.

Po njegovem je važno, da se dela v Hudi Jami, ki ne zahtevajo veliko denarja, kot so raziskava, osnovna topografija, sondiranja in podobno, nadaljujejo. To pa pomeni, da lokalne skupnosti in civilna družba začnejo prevzemati svojo odgovornost.

Tretje poročilo o prikritih grobiščih in drugo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki so ga predstavili 15. februarja v Galeriji Družina, po navedbah avtorjev nadaljuje odkrivanje in detabuizacijo najtemnejšega poglavja jugoslovanske različice komunističnega nasilja. Poročilo zajema obdobje od leta 2009 - 2011, od odkritja Hude jame do odločbe o neustavnem poimenovanju ceste v Ljubljani po Titu.