Evropski dan enakega plačila: velika vrzel med spoloma
Sociala | 02.03.2012, 13:22
Evropska komisija je 2. marec določila za evropski dan enakega plačila. Unija s tem potrjuje svojo zavezanost k odpravi diskriminacije žensk na delovnem mestu, saj slednje v povprečju zaslužijo 17,5 % odstotkov manj kot moški. V Sloveniji ta razlika znaša 4,4 %. Če bi ženske v EU želele prejemati enako plačilo, kot so ga v letu 2011 prejemali moški, bi morale delati dobra dva meseca več kot moški.
Evropska komisija je 2. marec določila za evropski dan enakega plačila. Unija s tem potrjuje svojo zavezanost k odpravi diskriminacije žensk na delovnem mestu, saj slednje v povprečju zaslužijo 17,5 % odstotkov manj kot moški. V Sloveniji ta razlika znaša 4,4 %. Če bi ženske v EU želele prejemati enako plačilo, kot so ga v letu 2011 prejemali moški, bi morale delati dobra dva meseca več kot moški.
„Evropski dan enakega plačila pomeni v bistvu to, da če bi ženske v Evropski uniji želele prejemati enako plačilo, kot so ga v lanskem letu prejemali moški, bi morale delati vse od 1. januarja lansko leto pa vse do 2. marca letošnjega leta. Torej dobra dva meseca več kot moški,“ je za Radio Ognjišče pojasnila Sonja Robnik, podsekretarka na Uradu za enake možnosti RS.
Podatki za EU kažejo, da ženske v povprečju tedensko posvetijo domačim opravilom 25,5 ure, moški pa 7,8 ure. Posledično lahko moški plačanemu delu posvetijo več časa. Vse to pa vpliva na karierno pot in na višino dohodka. Ženske v EU v povprečju zaslužijo 16,4 odstotkov manj kakor moški, v Sloveniji je ta razlika v povprečju najnižja med državami članicami EU, saj znaša 4,4 odstotka.
Kateri so glavni razlogi za plačno vrzel med moškimi in ženskami?
Razlogov za razlike v plačah žensk in moških je kar nekaj, med osrednje pa spadajo predsodki in stereotipi, „ki že od najzgodnejših let vplivajo na izbiro smeri in šolanja ter tako tudi na nadaljnjo karierno pot. Tako se moški in ženske koncentriramo v različnih poklicih glede na tradicionalno pojmovanje, kaj je pravilni poklic za moškega in kaj za žensko.“ Podsekretarka Robnikova meni, da tako ženske na eni strani večinoma delajo v sektorjih, kjer so plače nižje. Po drugi strani pa tudi v organizacijah ne dosegajo take hierarhične ravni, ki so primerne njihovi povprečno višji izobrazbi. Med diplomanti v Sloveniji je skoraj 65 % žensk.
Slovenija med državami z najnižjo razliko v plačah
Slovenija je ena izmed držav z najnižjo plačno vrzeljo, ta znaša 4,4 %. Boljši od nas so bili lani samo še na Poljskem, kjer so imeli nekaj manj kot 2 % plačno vrzel, najvišjo pa v Avstriji in na Češkem (25,5 %). Glavni razlog je ta, da imamo v Sloveniji uzakonjeno minimalno plačo. „To pomeni, da pod neko raven plače pri nas ne morejo iti. Drugi razlog bi bil ta, da smo ženske v Sloveniji na trgu dela tradicionalno prisotne s polnim delovnim času, saj jih le 13 % dela s krajšim delovnim časom. V Sloveniji imamo tudi dobro dostopen sistem javnega otroškega varstva, kar spet pomeni, da so ženske lahko polno udeležene na trgu dela,“ pravi Sonja Robnik z Urada za enake možnosti. Meni tudi, da bi se Evropska unija pri zmanjševanju plačnih razlik med spoloma zgledovala tudi pri Sloveniji. „Saj nimajo vse države tako dobro urejenega sistema javnega otroškega varstva, kar je predpogoj za udeležbo žensk na trgu dela.“ Ob tem podatku na Uradu za enake možnosti dodajajo, da je Slovenija res država z eno najnižjih razlik med plačami žensk in moških, vendar pa se je razlika med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za dobrih pet odstotnih točk. V letu 2009 že poznal vpliv gospodarske krize in se je glede na preteklo leto zmanjšalo število zaposlenih oseb, pri čemer se je v večini dejavnosti bolj zmanjšalo število zaposlenih žensk kot moških.
