Grčija čaka na novo pomoč, Slovenija pa mora preučiti svoje makroekonomsko stanje

Svet | 15.02.2012, 10:43 Petra Stopar

Dvanajst članic Evropske unije mora opraviti poglobljeno analizo stanja v gospodarstvu, tudi Slovenija. Takšno je navodilo Evropske komisije.

Šele analiza bo namreč pokazala, ali v teh članicah obstajajo makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali previsoke cene premoženja. „V primeru Slovenije je treba podrobneje preučiti visoko zadolženost podjetniškega sektorja in razvoj v sektorju nepremičnin,“ je včeraj v Bruslju dejal komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.

Grčija, Portugalska, Irska, Romunija in Latvija niso med državami, ki potrebujejo poglobljeno analizo, ker so zaradi prejemanja finančne pomoči že pod okrepljenim nadzorom. Ali bo Grčija dobila tudi drugi sveženj posojila evro območja, pa še vedno ni jasno.

Najprej je bilo za danes predvideno zasedanje finančnih ministrov v Bruslju, kjer naj bi potrdili drugi program pomoči Grčiji, vendar ga je vodja evrske skupine Jean-Claude Juncker pozno sinoči odpovedal, češ da država še ni izpolnila vseh pogojev za odobritev pomoči. Namesto srečanja naj bi tako potekala telefonska konferenca.

Da bi država dobila novo posojilo, ki ga nujno potrebuje, da se izogne bankrotu, mora izpolniti več pogojev. Enega je že, in sicer je v nedeljo potrdila nove varčevalne in reformne ukrepe. Nima pa še načrta o tem, kako bo zmanjšala letošnji javni primanjkljaj, prav tako za uresničevanje zavez še ni soglasja med grškimi političnimi strankami, je dejal Juncker. A medtem ko ima Bruselj vseskozi določene zahteve, grški minister za javni red Kristos Papucis sporoča, da je vlada pri izpolnjevanju pogojev vložila nadčloveške napore, da je storila vse, kar je bilo potrebno in da ljudje ne zmorejo več. Kot je dodal po poročanju BBC-ja, so dosegli rob socialnega in gospodarskega sistema in zdaj mora odgovornost prevzeti Evropa.

Znano je, da je nedeljsko sprejetje novih varčevalnih ukrepov znova razjezilo grško javnost do te mere, da so se protestniki v prestolnici in še nekaterih grških mestih spopadli s policijo. Vprašanje pa ostaja, kako bo grška vlada, če in ko bo prejela novo mednarodno pomoč, konkretno rešila stisko ljudi, ki so dokončno obubožali in pristali na ulici.

Da je nezadovoljstvo slednjih hujše kot nezadovoljstvo tistih, ki skušajo grško krizo rešiti, po mnenju Zbora za republiko dokazujejo vse pogostejši protesti, nemiri in silovite demonstracije, ki dajejo vtis vseljudskega odpora. V zboru, katerega predsednik je dr. Lovro Šturm, ugotavljajo, da "Slovenija pravočasno spoznava nevarnosti, ki so se pojavile v Grčiji in v nekaterih drugih evropskih državah. Od nove slovenske vlade pričakujemo, da s primernimi ukrepi zaustavi pavšalne ocene, širjenje nezadovoljstva in spodbudi novo politično in gospodarsko zaupanje na Slovenskem", so dnaes zapisali v Zboru za republiko.