Od petka do petka: 3. - 10. februar2012

| 12.02.2012, 06:36 Matjaž Merljak

Vlada je bila v petek potrjena v parlamentu in je že začela z delom, burja je na Primorskem povzročila kar nekaj nevšečnosti, kulturni praznik je minil v znamenju ukinjanja samostojnega resorja za kulturo, referendum o družinskem zakoniku bo 25. marca, obhajali smo 20. svetovni dan bolnikov, pri športu so bile podeljene Bloudkove nagrade.

V tednu, ko je večino Slovenije, najbolj pa njen vzhodni del, končno pobelil sneg in prav pošteno razpihal veter, temperature pa so se spustile do 20 stopinj pod ničlo, smo dobili novo vlado.

Kot je premier Ivan Janez Janša dejal na petkovi seji državnega zbora, jih čaka predvsem trdo delo. V svojem nagovoru poslancem je podrobneje pojasnil cilje in ukrepe, s katerimi želi prihodnja vlada uresničevati program, ki si ga je zadala. Po njegovih besedah so cilji postavljeni tako, da bo ves čas možna njihova preverljivost. Program vlade po njegovih besedah izhaja iz treh ključnih ciljev. „Gre za konsolidacijo javnih financ, spodbuditev gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Pri konsolidaciji javnih financ po njegovih besedah ne gre za strukturne spremembe oziroma reformo, pač pa le za prilagoditev, ki jo mora država narediti, da bo ohranila funkcionalnost vitalnih sistemov in podsistemov ter da bo sposobna zagotoviti, kolikor je mogoče, delovanje pravne, pravične in socialne države.“

Ob tem pa se Janša zaveda, da samo z racionalizacijo in krčenjem porabe, predvsem investicij, izhod iz krize ne bo mogoč, treba je tudi ustvariti pogoje za rast gospodarstva. Med drugim pa je dejal tudi naslednje.

„V teh 20-ih letih smo bili sposobni izkoristiti mnoge prednosti, ki smo jih imeli, in ni nobenega razloga, da teh potencialov, ki jih imamo, ne izkoristimo v prihodnje. Vendar je pogoj za to, da damo možnost vsem, ki želijo ustvarjat, da se tistim, ki danes zaman čakajo na delo, pa so končali študij, v katerega je tudi skupnost veliko vložila, omogoči vsaj pripravništvo. Da velike potenciale, ki jih imamo v znanosti, izkoristimo doma, ne pa da ti ljudje odhajajo v tujino s trebuhom za kruhom.“

Sicer pa je Janša poudaril, da pred poslanci stoji predlog najmanjše vlade doslej, s čimer izvršilna oblast kaže, da bo začela racionalizacijo pri sebi.

Ministrska ekipa, ki se je v torek in četrtek predstavila in dobila podporo na matičnih odborih, je v petek tudi v parlamentu dobila pričakovano podporo 50 poslancev. Nista je podprli le dve stranki: Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića se je glasovanja vzdržala, Socialni demokrati nekdanjega premiera Boruta Pahorja pa so glasovali proti. Janković, ki se še vedno ni odločil glede svoje prihodnosti, je napovedal, da bo Pozitivna Slovenija konstruktivna opozicija, ki bo vladi gledala pod prste predvsem na področjih gospodarstva, sodstva, medijske svobode, zaščite človekovih pravic in morebitnega "kadrovskega cunamija". Socialni demokrati so glasovali proti zaradi pomembnih programskih in vrednostnih razlik med koalicijo in SD. Prepričani so namreč, da je v koalicijski pogodbi zapisana prevlada kapitala nad ljudmi, ki povečuje socialne razlike. Napovedali pa so, da bodo delovali kot konstruktivna opozicija, ki bo podpirala potrebne ukrepe in hkrati budno spremljala delo vlade.

Sicer pa je vlada že začela z delom. Že v petek zvečer se je namreč sestala na svoji ustanovni seji, primopredaje poslov med starimi in novimi ministri pa bodo v prihodnjih dneh. Novi ministri so sicer polni načrtov. Ljudmila Novak, nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu je poudarila, da želi ohraniti dosedanje dobre prakse in doseči večje spoštovanje rojakov v tujini.

Minuli teden smo praznovali kulturni praznik, ki ga obeležujemo na smrtni dan pesnika Franceta Prešerna. Ta dan je dela prost, kulturno dogajanje po vsej državi, v tujini in zamejstvu pa je pestro. Kljub mrazu je praznovanje povsod pritegnilo številne ljubitelje kulture, toda tako osrednjo proslavo v Vrbi kot recital Združenja dramskih umetnikov Slovenije na ljubljanskem Prešernovem trgu so spremljali kritični toni, predvsem zaradi ukinitve samostojnega ministrstva za kulturo. Pobudnik prvega recitala leta 1986 Aleš Jan je spomnil na začetke recitala ter bil obenem kritičen do današnjega obdobja, ko kultura izgublja svoj simbolni pomen.

Na predvečer praznika so bile že tradicionalno podeljene Prešernove nagrade za najpomembnejše kulturne dosežke. Veliko nagrado za življenjsko delo sta dobila pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj ter oblikovalec Matjaž Vipotnik za življenjski opus na področju grafičnega oblikovanja. Upravni odbor Prešernovega sklada je podelil še šest skladovnih nagrad. Dobitniki so trobentač Franc Kosem, dirigent Stojan Kuret, režiser Ivica Buljan, igralec in kantavtor Iztok Mlakar, pisatelj Andrej E. Skubic in arhitektka Maruša Zorec.

Referendum o družinskem zakoniku bo 25. marca, hkrati z županskimi volitvami v Ljubljani, je v petek sklenil državni zbor. Roki za izvedbo referenduma bodo začeli teči 13. februarja, 24. februarja pa se bo začela uradna referendumska kampanja. Predsednik vlade Janez Janša je že napovedal, da se vlada vanjo ne bo vključevala in da imajo koalicijske partnerice o tem vprašanju različna stališča. Znano je, da ga Lista Virant podpira, SLS, SDS, NSi so proti. Desus pa je izrazil upanje, da bo referendumska kampanja temeljila na argumentih in da v njej ne bo sovražnega govora.

Burja je ta teden Vipavcem in Ajdovcem ter tudi marsikje drugje izdatno pokazala svojo moč. Njeni sunki so dosegali hitrost celo do 170 kilometrov na uro, kar je mnoge voznike tovornjakov prisililo, da so ustavili svoja vozila, nekateri pa opozoril niso upoštevali in so utrpeli posledice. Prevrnili so se namreč. Poleg tega je burja odkrivala tudi ostrešja, v tednu dni je samo v občini Ajdovščina odkrila več kot 100 streh. Dodatne težave so povzročili poškodovani električni daljnovodi in marsikje zamrznjene vodovodne cevi, saj so temperature vztrajale pod lediščem.

Včeraj smo praznovali že 20. svetovni dan bolnikov, tokrat pod geslom "Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila". V Sloveniji je približno 36 duhovnikov, ki duhovno spremljajo bolnike v bolnišnicah. V ljubljanski metropoliji jih je 24, v mariborski pa 12, je povedal bolniški duhovnik v ljubljanski nadškofiji Miro Šlibar. V 22 bolnišnicah so tudi kapele, v katerih so maše po urniku. Ta pa je odvisen od velikosti bolnišnice in možnosti obiska, je še pojasnil Šlibar. Po besedah bolniškega kurata iz celjske škofije Andreja Urbancla, v bolnišnicah duhovnik bolnike obiskuje, se z njimi pogovarja in jim omogoči prejem zakramentov. Povedal je, da bolniki lahko duhovnika pokličejo tudi sami. Če tega ne zmorejo, ga pokličejo njihovi svojci ali bolnišnično osebje, je še pojasnil Urbancl.

V petek in včeraj so se začeli informativni dnevi srednjih šol in fakultet, zato so predvsem v Ljubljano, Maribor, Kranj, Koper in Novo Gorico prišli številni bodoči dijaki in študentje, ki jih zanimajo informacije o nadaljnjem šolanju. Nekateri so obiskali več smeri študija, spet drugi imajo že natančno zarisane cilje.

Osnovno šolo bo letos končalo malo manj kot 17 tisoč 700 učencev, vpisnih mest na srednjih šolah pa je kar več kot 22 tisoč. Največ mest je v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja – skoraj 8 tisoč 500, nekaj manj na gimnazijah- 6000 tisoč. Srednje šole bodo prijave za vpis sprejemale do 23. marca.
Na fakultetah ljubljanske, mariborske, primorske in novogoriške univerze ter v javnih in samostojnih visokošolskih zavodih s koncesijo je za študijsko leto 2012/2013 na voljo slabih 27 tisoč 400 mest za redni in izredni študij. Ob tem povejmo, da bo jeseni prve študente sprejela fakulteta za turizem v Brežicah.
Prvi prijavni rok za vpis na fakultete in visokošolske zavode traja od 10. februarja do 5. marca.

Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so ta teden dosegle rekordno vrednost. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina je treba odšteti že 1,412 evra, za dizelsko gorivo, ki se je tokrat sicer za dobra dva centa pocenilo, pa je treba odšteti 1,302 evra za liter. Drago kurilno olje, ki je skoraj en evro na liter, pa mnoge sili v razmišljanje o alternativnih rešitvah za ogrevanje.

Šport

Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so letos prejeli slovenski reprezentanti v smučarskih skokih Jernej Damjan, Robert Kranjec, Peter Prevc in Jurij Tepeš ter rokometni trener Slavko Ivezič, nekdanja predstojnica katedre za ples na Fakulteti za šport Meta Zagorc in nekdanji predsednik Hokejske zveze Slovenije Janko Popovič.

Slovenska biatlonka Teja Gregorin je bila v nedeljo tretja na tekmi svetovnega pokala na Holmenkollnu nad Oslom na 12,5 km dolgi preizkušnji s skupinskim startom. Gregorinova (+27,2) si je z brezhibnim streljanjem in odličnim tekom priborila drugi izid kariere in najboljši izid v tej sezoni.