Za socialnimi partnerji prvi korak na poti k novemu sporazumu

Slovenija | 27.02.2012, 22:26

Socialni partnerji so na razširjeni seji Ekonomsko socialnega sveta na Brdu pri Kranju začeli pogovore za sklenitev socialnega sporazum 2012-2017. Na predlog premiera Janeza Janše bodo delodajalci in sindikati sedaj v sedmih dneh podali pripombe na vladna izhodišča za socialni sporazum in si nato vzeli 14 dni časa za njihovo uskladitev. Sledil bo začetek pogajanj.

Janša je v uvodu seje Ekonomsko-socialnega sveta pojasnil, da izhodišča za socialni sporazum izhajajo iz ocene, da je bila Slovenija z gospodarsko krizo resno prizadeta, da ta kriza še traja in da so napovedi gospodarskih gibanj za naš del sveta iz meseca v mesec slabše. V prihodnosti bomo soočeni z reševanjem lastne države in kot del evropskega prostora tudi drugih držav.  V socialnem sporazumu bi definirali ključne korake za izhod iz krize in strukturne prilagoditve, da bi Slovenija izpolnila zastavljene cilje. Med njimi je v ospredju blaginja ljudi, je dejal Janša, ki želi, da bi z usklajevanji novega socialnega sporazuma končali najkasneje do 20. junija. 

Kot je v predstavitvi proračunskih izhodišč za letos in prihodnje leto opozoril finančni minister Janez Šušteršič, Slovenija ne sme več odlašati z resno konsolidacijo javnih financ. V tej luči pa bo pomemben korak rebalans proračuna za letos. Vlada želi po Šušteršičevih besedah primanjkljaj letos zmanjšati na tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Predlog rebalansa bodo pripravili v mesecu dni, pri čemer upajo, da bo imel dobre učinke na investicijsko aktivnost podjetij, zaposlovanje in ohranjanje delovnih mest. Ob tem je Šušteršič izrazil upanje, da bo DZ dokument sprejel aprila.

Delodajalska stran je s predlogi relativno zadovoljna, na sindikalni strani pa je bilo mogoče slišati več pomislekov in predlogov

Predsednik združenja delodajalcev Milan Lukič je poudaril, da se predstavljena izhodišča v veliki meri skladajo z izhodišči, ki so jih pripravili tudi sami delodajalci. Spomnil je, da je realni sektor že plačal visoko ceno. Če hočemo iziti iz te situacije, pa bo po njegovem mnenju treba pogledati tudi v javni sektor, ki mora postati učinkovit servis.

Tudi Tatjana Čerin z Gospodarske zbornice Slovenije je izhodišča za socialni sporazum ocenila kot prava, prikazano makroekonomsko in socialno sliko pa kot korektno. Kot je dejala, so zadnja tri leta jasno zahtevali ukrepanje ter strukturne reforme, a te niso bile izpeljane in skrajni trenutek je, da se stvari obrnejo. Menila je, da so bili rebalansi v zadnjih letih predvsem socialno naravnani, in zavrnila, da bi se kriza lomila le na hrbtih delavcev, pri čemer je spomnila na vrsto stečajev in likvidacij v zadnjih letih. Dejstvo je, da je potrebno razbremeniti slovenskega podjetnika, zagotoviti nova delovna mesta, večjo dodano vrednost in produktivnost, je poudarila.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič ocenjuje, da pot do podpisa sporazuma zagotovo ne bo lahka. Po njegovih besedah se je treba zavedati, kdo je povzročil krizo, sicer ne bomo preprečili njene ponovitve. Namesto, da bi v strukturne reforme šle finančne institucije, ki so krizo povzročile, pa se celotno breme vali na socialno državo in na delavce, je ugotavljal. 

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije po besedah njenega predsednika Branimirja Štruklja pogrešajo odgovor na vprašanje, kaj se bo v Sloveniji zgodilo z ravnijo socialne države, če bodo izvedeni predlagani ukrepi. Zanima jih, ali to pomeni tihi pristanek na trajno znižanje ravni socialne države, sicer bi po njegovem morali v socialnem sporazumu doreči, kako, kdo in kdaj bo participiral pri učinkih, ko bomo splezali na zeleno vejo. Štrukelj je zagotovil, da gre njihova konfederacija v pogovore brez predsodkov in vnaprejšnjih apriornih stališč. Pričakujejo pa, da se bo vladna stran držala obljub, ki jih je dela. Zato predlagajo, da se v sama izhodišča za socialni sporazum vključi izjava političnih strank, ki je bila ob dogovoru o interventnem zakonu podpisana decembra lani. To se jim zdi pomembna garancija, da ne bo enostranskih posegov v položaj zaposlenih, upokojencev in še katere od skupin. Opozoril je tudi, da število zaposlenih v javnem sektorju v vseh razvitih evropskih državah narašča, odpuščali pa so predvsem v vzhodnoevropskih državah. Če pa nam bo za zgled Romunija, potem je ta država res v velikih težavah, je ugotavljal Štrukelj.

Janša je na nekatere izpostavljene dileme odgovoril ob koncu seje. V zvezi z javnim sektorjem je dejal, da so ga nekatere evropske države, ki so v času krize beležile podoben padec BDP ali pa celo manjše krčenje kot Slovenija, zmanjšale za 10, 15 in celo več odstotkov. Dodal je, da so ponekod za enake odstotke zmanjšali tudi plače javnih uslužbencev. V tej luči je izpostavil tudi Nemčijo, ki je minulo leto sklenila z več kot triodstotno gospodarsko rastjo, pa je plače v javnem sektorju kljub temu znižala za 2,5 odstotka.

Kot je opozoril Janša, je Slovenija število javnih uslužbencev med letoma 2008 in 2010 povečala za 4,4 odstotka. Da se je javni sektor v času, ko je gospodarstvo izgubilo 50.000 delovnih mest, povečal za 8000 zaposlenih, se mu zdi čudno, saj država v tem obdobju ni prevzela "nobenih resnih obveznosti, ki bi to povečanje upravičevale". Zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju bo po njegovih napovedih nujno, saj brez tega resne strukturne prilagoditve razmeram ne bodo mogoče. Ob tem je napovedal, da se bodo trudili to izvesti na mehak način.

Premier je pojasnil tudi, zakaj SDS ni podpisal izjave ob uskladitvi interventnega zakona, kot so jo druge politične stranke. Opozoril je, da so v izjavi videli "škarje, ki bi lahko bile problematične". Dodal je, da pa se v stranki strinjajo z zavezo, ki jo vključuje izjava - da se v socialnem dialogu do konca veljavnosti interventnega zakona uskladijo glede protikriznih in reformnih ukrepov.

Sicer pa so se seje udeležili tudi predstavniki tako vladnih, kot opozicijskih parlamentarnih strank.