Danes začetek pogovorov o novem socialnem sporazumu
Slovenija
Vlada Janeza Janše je za danes na Brdu pri Kranju sklicala prvo sejo Ekonomsko socialnega sveta (ESS), na kateri bo socialnim partnerjem predstavila izhodišča za nov socialni sporazum. Medtem ko delodajalci verjamejo, da bo dokument oblikovan do 20. junija, sindikati v to niso tako prepričani.
Izhodišča za socialni sporazum 2012-2017 in predlog terminskega načrta njegovega oblikovanja bo delodajalski in sindikalni strani predstavil predsednik vlade.
Janša je sicer v četrtek po seji vlade pojasnil, da bo priprava sporazuma po načrtih vlade potekala v dveh fazah. V prvi fazi naj bi uskladili poglede ministrske ekipe in socialnih partnerjev o stanju, v katerem je država, kar bi lahko po premierovih besedah storili v naslednjih nekaj tednih, v drugi fazi pa bi se pogajalci lotili priprave novega sporazuma. Cilj vlade je nov socialni sporazum skleniti do 20. junija. "Ambicija je, da zaključimo pogajanja in podpišemo nov socialni sporazum, preden poteče rok veljavnosti interventnega zakona, v katerem so določene aktivnosti, ko gre za javne finance, zamrznjene," je dejal predsednik vlade.
Pričakovanja delodajalske in delojemalske strani so pred prvo sejo ESS deljena. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je pred srečanjem optimističen, verjame tudi v realnost cilja, da sporazum oblikujejo do 20. junija. "Mislim, da bo nad nami ves čas prisoten Damoklejev meč krize in da bo to pomagalo, da bomo sprejeli reforme, potrebne za izhod Slovenije iz krize," je dejal.
"Če se bodo sindikati zavedali gospodarskega položaja Slovenije in razumeli, kaj pomenijo napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (ta je Sloveniji januarja napovedal 0,2-odstotno rast bruto domačega proizvoda, op. a.), potem pri oblikovanju sporazuma ne bi smelo biti nobenih velikih zapletov in nobenih velikih težav," je dejal tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča medtem zanima predvsem, ali bo vlada pri nastajanju socialnega sporazuma pokazala razumevanje do njihovih predlogov. V tej luči je menil, da bo zapletena predvsem druga, vsebinska faza priprave sporazuma.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi pa je izpostavil pesimizem glede zastavljene časovnice. "S pogovori na tej ravni nimam pravih izkušenj, mislim pa, da gre za zelo optimističen časovni načrt. Dejstvo je, da bo neke zadeve treba doreči v tem roku, vendar močno dvomim, da bomo dorekli celoten socialni sporazum. Zanesljivo pa bo treba doreči, kašen naj bo, do konca leta," je poudaril.
Socialne partnerje bo nagovoril tudi direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, ki bo predstavil makroekonomsko in socialno sliko države ter širšega okolja s projekcijami za prihodnje obdobje. Finančni minister Janez Šušteršič bo predstavil proračunska izhodišča za letošnje in prihodnje leto, minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak pa stanje in obete na področju zaposlovanja.
Glede na to, da je Janša v četrtek dejal, da razkorak med načrtovanimi sredstvi v sprejetem letošnjem proračunu znaša skoraj milijardo evrov, sekretar odbora sindikata državnih organov Drago Ščernjavič pred srečanjem pričakuje, da bo vlada natančno opredelila javnofinančno stanje v državi.
Po njegovih besedah gre pri ugotovitvah o javnofinančnem stanju v državi s strani Janše in njegovega predhodnika Boruta Pahorja za velik razkorak. "Gre za zelo velik temeljni dvom, o kakšnem javnofinančnem okviru se sploh pogovarjamo in kakšen je naš primanjkljaj," je povedal in dodal, da so od tega odvisna tudi izhodišča za socialni sporazum.
Po besedah vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja pa je trenutni položaj v državi zahteven, a ni tako dramatičen, kot ga prikazuje Janša. Skladno s tem pričakuje, da bodo v sporazum vnašali elemente, ki bodo na koncu sicer kompromis, a ne le na račun majhnega človeka in tistih, ki imajo že tako malo.
Na prvo sejo ESS so vabljeni tudi predsedniki parlamentarnih strank.
Socialni sporazum je dokument, v katerim vlada, delodajalci in delojemalci določijo skupne strateške cilje pri usmerjanju razvoja ekonomskih in socialnih razmerij za posamezno obdobje.
Socialni partnerji so zadnji socialni sporazum sprejeli 2. oktobra 2007, veljal pa je med oktobrom 2007 in decembrom 2009.
Vseboval je 19 poglavij s področij obvladovanja inflacije in politike cen, javnih financ, socialnega dialoga, davčnega sistema, spodbujanja hitrejšega tehnološkega razvoja in povečanja naložb v raziskave v gospodarstvu, konkurenčnega gospodarstva in hitrejše gospodarske rasti, zaposlovanja in trga dela, plač, varnosti in zdravja pri delu, izboljšanja kakovosti izobraževanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja.
V njem je bilo določeno tudi delavsko soupravljanje, usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti, stanovanjske politike, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialne varnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljanja enakih možnosti in spoštovanja različnosti, pravne varnosti in družbene odgovornosti podjetij. V vsakem od poglavij so bile določene naloge vseh treh strani.
