Lipnik: Največja katastrofa za gospodarstvo je, da največji slovenski banki nimata vodstva
Največja slovenska banka Nova Ljubljanska Banka je včeraj razkrila, da je leto 2011 končala z 233 milijoni evrov izgube. Ta je bila sicer pričakovana. Prvi mož banke v odhodu Božo Jašović je povedal, da so glavni razlog za takšno stanje slaba posojila ter zunanji vplivi, kot je npr. še vedno prisotna gospodarska kriza. NLB poleg tega nima vodstva, saj je Jašović pred časom odstopil. Tega nima niti Nova Kreditna Banka Maribor, potem ko je s tega mesta po le nekaj tednih odstopil Andrej Plos. Kakšni so obeti za obe banki, slovenski bančni sistem in s tem za gospodarstvo, smo se pogovarjali s Karlom Lipnikom s časnika Finance.
Dokapitalizacija NLB zlepa ali zgrda
Za banko samo, pa tudi vse slovenske banke in banke v regiji je pričakovati, da bo vsaj še nekaj časa nadpovprečno število odpisov. To pomeni, da velikih dobičkov bank ni pričakovati, pojasnjuje Lipnik in dodaja, da to še posebej velja za banke, ki so podkapitalizirane. „Kar velja tudi za NLB in NKBM, ki imajo kapitalsko ustreznost na meji dovoljenega. NKBM je tu v malo boljšem položaju, NLB pa je trenutno celo pod mejo dovoljenega in mora povečati kapital,“ je povedal. Po njegovem se bo zdaj NLB ponovno dokapitalizirala za tisti minimum, ki ji omogoča poslovanje v previdnih okvirih, ko lahko posoja samo državi in tistim podjetjem, ki imajo najboljšo boniteto. „Problem tega pa je seveda, da ta podjetja ne potrebujejo veliko denarja,“ dodaja. V luči tega, da rebalans proračuna za leto 2012 ne predvideva dokapitalizacije za našo največjo banko, se mogoče zdi njena napoved malce čudna, a Lipnik na to odgovarja: „To je res, vendar pa NLB zaradi tega, ker njena kapitalska ustreznost ne zadošča zahtevam, ki jih predpisuje Evropska bančna agencija, se mora dokapitalizirati zlepa ali zgrda.“ Ob tem poudarja, da ni nujno, da država pri dokapitalizaciji sodeluje, je pa to zelo verjetno, ker so se določena sredstva za to rezervirala že ob koncu lanskega leta. Če pa država ne bo sodelovala, pa bo njen delež padel in bodo tu notri prišli novi lastniki. „So sicer še druge možnosti dokapitalizacije s podrejenimi finančnimi inštrumenti, ki lahko izboljšajo kapitalsko ustreznost, ampak v tej fazi bo verjetno prišlo do navadne dokapitalizacije z navadnimi delnicami in če država ne bo sodelovala, bo pač njen delež padel, toda banka se dokapitalizirati mora,“ pojasnjuje Lipnik.
Za slabo stanje krivo vodstvo
Po njegovem je za takšno slabo stanje banke krivo vodstvo NLB, tudi če je delalo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. „Je pa to stvar razmer. Če gledamo avstrijske banke, so počistile 20-odstotkov svojega portfelja, in če so ga, so ga zato, da so lahko nadaljevale z normalnim poslovanjem.“ Vendar ob tem opozarja, da so bile te banke to sposobne narediti, ker so imele tako dobro kapitalsko ustreznost. Česa takega pa si NLB ne more privoščiti, saj bi v tem primeru imela težave s tekočim poslovanjem.
Kolaps bančnega sistema v Sloveniji?
Glede na to, da je v težavah tudi Nova Kreditna Banka Maribor, v kateri naj bi posebna revizija odkrila nepravilnosti v njenem poslovanju, po vsega mesecu dni pa je ostala tudi brez prvega moža Andreja Plosa, se pojavlja vprašanje, ali takšna situacija lahko privede do kolapsa bančnega sistema v Sloveniji. „Potencialno je to možno, hvala Bogu pa mislim, da te nevarnosti ta trenutek še ni. Likvidnost obeh bank je nekoliko boljša, je pa problem v tem, da njihova kapitalska ustreznost ni čisto v skladu s tem, kar bi morala biti,“ pojasnjuje Lipnik in dodaja, da je največja katastrofa za slovensko gospodarstvo trenutno to, da v teh težkih razmerah obe največji slovenski banki nimata aktivnega vodstva.
