Referendum o družinskem zakoniku na materinski dan

Slovenija | 11.02.2012, 09:20

Referendum o družinskem zakoniku bo 25. marca, hkrati z županskimi volitvami v Ljubljani, je sklenil državni zbor. Roki za izvedbo referenduma bodo začeli teči v ponedeljek, 24. februarja pa se bo začela uradna referendumska kampanja. V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok menijo, da je materinski dan primeren za izvedbo družinskega referenduma.

Sklep je podprlo 69 poslancev, nasprotovali pa so mu trije od 73 glasujočih. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi družinski zakonik, ki ga je sprejel državni zbor na seji 16. junija 2011? Zakonik bo na referendumu potrjen, če bo zanj glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. Če bodo volivci zakon zavrnili, pa v letu dni od odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo. Zahtevo za referendum o družinskem zakoniku je s podpisi več kot 42 tisoč državljanov 3. februarja vložila Civilna iniciativo za družino in pravice otrok. V SDS-u, SLS-u in NSi-ju različici zakonika, ki gre na referendum, nasprotujejo. Podpirajo ga v SD-ju, PS-ju, DLGV-ju in DeSUS-u.

"Želimo si, da bi v naslednjem mesecu in pol predvsem pa v referendumski kampanji prevladala spoštljiva in strpna razprava, v kateri bodo lahko kvalitetno predstavljeni argumenti obeh strani, kar bo omogočilo, da se bodo državljanke in državljani množično udeležili referenduma," pravijo v Civilni iniciativi.

Razprava ZA in PROTI

Predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Alenka Jeraj je v obrazložitvi pojasnila, da so se za dan glasovanja odločili v razdobju od najmanj 30 do največ 45 dni od dneva razpisa referenduma. Na tej podlagi se za dan glasovanja določi nedelja, 25. marec 2012.

V krajši razpravi pred razpisom referenduma so v poslanskih skupinah SDS, SLS in NSi, kjer družinskemu zakoniku nasprotujejo, obžalovali, da politiki v dolgotrajnem postopku ni uspelo doseči kompromisa. Matej Tonin Nsi upa, da kampanja ne bo osnovana na ostrih besedah, saj zaveda, da bila stranka NSi deležna težkih besed na svoj račun. Zato je poudaril, da "nima nič proti istospolnim. Če je njihov položaj neprimerno urejen, ga je potrebno še boljše urediti in zavrnitev zakona na referendumu bo priložnost za izboljšanje,“ je sklenil. Jakob Presečnik (SLS) je dejal, da je žalostno, da moramo o pravicah otrok odločati na referendumu. "Z referendumom ne moremo spremeniti naravnih zakonov, niti tega ne bi smeli poskušati.“

Poslanci Pozitivne Slovenije, SD, Liste Virant in DeSUS pa predvsem upajo, da bo referendumska kampanja temeljila na argumentih in da v njej ne bo sovražnega govora. Po besedah Romana Jakiča iz Pozitivne Slovenije zakonik ustrezno sledi spremembam v družbi in ščiti pravice otrok. Pobudniki referenduma po njegovih besedah za lastne politične interese omejujejo pravice manjšine. Poudaril je, da zakonik omogoča posvojitve s strani istospolnih partnerjev le v primeru, če je eden od njih že biološki starš otroka. Polonca Komar (Lista Virant) pa je pojasnila, da v stranki zagovarjajo pravico vsakega otroka do družine in vsakega človeka do svobodne izbire.

Vlada se v kampanjo ne bo vključila

Po dozdajšnjih napovedih se bodo v referendumsko kampanjo poleg civilne iniciative, ki je referendum zahtevala, vključile tudi nekatere parlamentarne stranke. Aktivno kampanjo proti zakoniku napoveduje Nova Slovenija, sprejetemu zakoniku nasprotujeta tudi SDS in SLS, medtem ko so se opozicijski Pozitivna Slovenija in SD ter koalicijska Lista Virant vključile v Gibanje za družinski zakonik. Slednje je napovedalo konstruktivno sodelovanje v kampanji. DeSUS se v referendumski kampanji naj ne bi opredeljeval. Mandatar Janez Janša pa je že napovedal, da se vlada v referendumsko kampanjo ne bo vključevala in da imajo koalicijske partnerice o tem vprašanju različna stališča. Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna, njegova izvedba pa stane približno štiri milijone evrov. Čeprav bo referendum potekal na isti dan kot županske volitve v Ljubljani, pa to po oceni Državne volilne komisije ne bo prineslo pomembnejšega prihranka.

Organizatorjem referendumske kampanje sicer ne pripada povračilo stroškov kampanje, kot to velja za volilno kampanjo. Za kampanjo lahko porabijo največ 0,25 evra na volilnega upravičenca v državi.