Kandidat za finančnega ministra Šušteršič uspešno prestal zaslišanje pred matičnim odborom

Slovenija | 09.02.2012, 21:28

Kandidat za finančnega ministra Janez Šušteršič je na današnji predstavitvi dobil zadostno podporo pristojnega odbora državnega zbora. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je menilo vseh 15 navzočih članov odbora za finance in monetarno politiko, proti ni bil nihče.

Šušteršič je med svojimi glavnimi nalogami na položaju finančnega ministra izpostavil znižanje javne porabe za 800 milijonov evrov v letu 2012, poenostavitev davčnega sistema z razbremenitvami pri dohodnini in uvedbo t.i. socialne kapice ter povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje. Dolg države ne bi smel preseči 50 odstotkov BDP, interventni zakon bi podaljšal do konca leta.

Glede davka na nepremičnine je dejal, da nikakor ne bo med njegovimi prednostnimi nalogami. "Nisem navdušen nad uvajanjem davka na nepremičnine, čeprav tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ni ravno idealno," je dejal. Na finančnem ministrtvu davka nikakor ne bodo začeli pripravljati že jutri in se pojutrišnjem začeli prepirati s celo Slovenijo in geodetsko upravo. "Mislim, da to lahko počaka do druge polovice mandata," je dejal.

Šušteršič za varčevanje, enostavne davke in prijaznost do vlagateljev

Kandidat za ministra za finance Janez Šušteršič bo v primeru potrditve za ministra med prednostne naloge uvrstil znižanje javne porabe, poenostavitev davčnega sistema ter povrnitev kredibilnosti Slovenije kot partnerja za tuje investitorje. Dolg države ne bi smel preseči 50 odstotkov BDP, interventni zakon bi podaljšal do konca leta.

Javno porabo bo treba letos znižati za približno 800 milijonov evrov, kar predstavlja osem odstotkov zdajšnjih proračunskih izdatkov, je ocenil Šušteršič. V ta namen se bo treba vprašati, katerim izdatkom se lahko vsaj začasno odpovemo, podobno kot so ravnali v številnih podjetjih in gospodinjstvih, ko so se soočili z upadom prihodkov.

Ob tem je Šušteršič menil, da bo treba v veliko večji meri upoštevati učinke, ki jih imajo javni izdatki, takrat ko se o njih odločamo. Pogosto ne vemo, kakšne koristi imajo državljani in gospodarstvo od teh izdatkov, je dejal in kot primer navedel subvencije.

Šušteršič je zagotovil, da bo vlada spoštovala zavezo večine parlamentarnih strank ob sprejemu interventnega zakona, da se v času njegove veljavnosti ne bo posegalo v plače javnih uslužbencev in socialnih transferjev. A ob tem je predlagal, naj se veljavnost zakona podaljša s šestih na dvanajst mesecev.

Na davčnem področju je izpostavil potrebo po poenostavitvah, enostavnejšem sistemu in strožjem nadzoru. Od razbremenitev pri dohodnini in uvedbe zgornje meje pri socialnih prispevkih si obeta razbremenitev obdavčitve delovnih mest do konca mandata v višini 250 milijonov evrov.

Napovedal je tudi vrsto davčnih razbremenitev za podjetja, med drugim pavšalno obdavčitev in davčne počitnice za nova podjetja. "Če bomo skupaj z zniževanjem izdatkov uvedli te davčne poenostavitve in uvedli sistem socialnih zavarovanj, potem bodo učinki na gospodarstvo in s tem na zaposlovanje pozitivni," je napovedal.

Glede privlačnosti Slovenije za tuje investitorje je Šušteršič dejal, da finančne potrebe niso take, da bi morali takoj vse prodati. "Bomo pa morali, da povrnemo zaupanje investitorjev," je dodal.

Država se bo morala do investitorjev obnašati bistveno drugače, je zahteval, kot primer neprimernega ravnanja pa izpostavil prodajo Mercatorja. "Bilo je jasno, da so se vedno znova postavljali novi pogoji," je pojasnil in se vprašal, kaj so s ščitenjem trgovca postavili na kocko.

"Na kocko so postavili Pivovarno Laško, banko in državni proračun, ki bo morda moral dokapitalizirati NLB, ker ji nismo dopustili, da bi razpolagala s svojim premoženjem," je odgovoril. Začeti se bomo morali drugače obnašati do lastniških deležev države: ne takoj prodajati, a postaviti zelo jasna pravila in zaveze, je ponovil.

V skladu s koalicijsko pogodbo mora v lasti ostati 25 odstotkov bank in zavarovalnic, glede infrastrukture pa je dejal, da se je prodajalo ne bo, pač pa naj bi investitorje na to področje privabili v okviru javnozasebnega partnerstva.

"Privabiti moramo investitorje, da bodo prinesli denar v podjetja in zagotovili denar za prestrukturiranje," je še dejal Šušteršič in opozoril, da brez tega ne bo delovnih mest in gospodarske rasti. Ob tem se mu zdi ukinitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS in prenos upravljanja z državnim premoženjem nazaj na ministrstva korak nazaj; sam bi predlagal preoblikovanje agencije.