Odbor DZ za zdravstvo Gantarjevo predstavitev kandidature za ministra ocenil kot ustrezno
Slovenija | 09.02.2012, 18:09
Odbor DZ za zdravstvo je predstavitev kandidata za ministra za zdravje Tomaža Gantarja ocenil kot ustrezno. Poslance je zanimal predvsem kandidatov pogled na tržno usmeritev pri dodeljevanju sredstev iz zdravstvene blagajne, dostopnost zdravstvenih storitev na primarni ravni, na varčevalne ukrepe in razmerje med javnim in zasebnim sektorjem.
Več poslancev je kot pozitivno označilo, da kandidat prihaja iz stroke, in pohvalilo njegov program. Odbor je njegovo današnjo predstavitev ocenil za ustrezno s 14 glasovi za in brez glasu proti.
Kot je na vprašanja poslancev pojasnil Gantar, je tržni princip tisti, ki bo spodbudil vodstva zdravstvenih ustanov in delavce, da bodo delali bolj učinkovito in kakovostno.
Glede delovanja bolnišnic je dejal, da si danes veliko bolnišnic želi delati vse. S tržno usmeritvijo pa se bodo usmerile v tisto delo, ki ga lahko opravijo odlično, je poudaril. Si pa, kot pravi, ne predstavlja, da bi kakšno od bolnišnic kar ukinili.
Pri mreži zdravstvenih ustanov na področju primarnega zdravja pa gre po njegovih besedah za problem ruralnega okolja, kjer je med zdravniki manj zanimanja. Zato bo, kot pravi, tu potreben razpis koncesije, a to še ne bo dovolj. Po njegovem mnenju je treba stimulirati zdravnike za delo na teh območjih z malenkost boljšim plačilom ali kako drugače.
Kot eno od prioritet je Gantar izpostavil iskanje rešitev za zapolnitev luknje v zdravstveni blagajni. Rezerve, kot je prepričan, obstajajo, iskati jih je treba v posameznih ustanovah - tudi v učinkovitosti njihovega delovanja in med nezdravstvenim kadrom.
Gantar izpostavlja pomen javnega zdravstva in krepitev primarne ravni
Kandidat za ministra za zdravje Tomaž Gantar je v predstavitvi programa odboru DZ za zdravstvo poudaril pomen javnega zdravstva in potrebo po krepitvi primarnega zdravstva. Več projektov trenutnega ministra za zdravje ocenjuje za dobre in namerava z njimi nadaljevati, poleg tega opozarja na nujnost ukrepov za reševanje zdravstvene blagajne.
Kot enega izmed problemov slovenskega zdravstva je izpostavil pomanjkanje in posledično preobremenjenost zdravnikov. Po njegovem mnenju je treba več zdravnikov usmerjati na primarno raven zdravstvenega varstva, pri čemer je treba vzpostaviti mrežo. Eno izmed rešitev problema vidi tudi v razširitvi vpisa na medicinskih fakultetah. Sicer pa meni, da ne moremo pričakovati, da bi reševali ta problem z "uvozom" tujih zdravnikov. Pomanjkanje zdravnikov na periferiji namerava rešiti s koncesionarji ter z ustreznimi finančnimi vzpodbudami.
Gantar tudi meni, da bi bilo treba nadaljevati z nekaterimi projekti, ki jih je že začel sedanji minister Dorjan Marušič. Tako je kot dobre projekte in vredne nadaljevanja označil povezovanje urgentne službe, projekt učnih ambulant ter referenčnih ambulant ter poudarek na preventivi.
Kandidat za ministra tudi poudarja nujnost vzpostavitve sistema, da bo denar sledil bolniku. Ko se bo to uresničilo, bo, kot pravi kandidat za ministra, tudi večji interes za sodelovanje med zdravniki. Poleg tega meni, da bodo potem bolnišnice bolj zainteresirane, da zadržijo bolnike in da jih dobro zdravijo. Hkrati pa bi se bilo po njegovem mnenju treba vprašati, do katere mere je smiselno načrtovati enotno preskrbljenost s specialnostmi po vseh regijah.
Na bolnišnični ravni zdravstvenega varstva je po njegovih ocenah še za med 100 in 200 milijonov evrov letno prihrankov. A je treba te prihranke iskati korak za korakom in ne preko noči, saj da je "zdravstvo tanker, ne moreš ga na hitro obrniti".
Kot možne prihranke vidi v izvajanju skupnih javnih naročil, podpira tudi nadaljevanje skrajševanja ležalnih dob - področja, na katerem se je po njegovi oceni v preteklih letih naredilo veliko. Čakalne dobe bi lahko po njegovem mnenju dodatno skrajšali z okrepitvijo primarne ravni, saj bi bilo potem manj nepotrebnih napotitev k specialistom. S pravilniki je namreč po njegovem mnenju do določene mere možno skrajšati vrste, ne pa v nedogled.
Poudarja tudi potrebo po sprejetju normativov zdravniškega dela, saj da prihaja do visokih razlik po produktivnosti znotraj zdravstvenih ustanov. Te so v povprečju 50-odstotne, ponekod celo 70-odstotne. Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju treba tudi v zdravstvu vzpostaviti variabilni del plače. Rezerve pa je po njegovem mnenju treba iskati tudi pri nezdravstvenih delavcih.
Po njegovem mnenju bo treba narediti premik tudi področju konkurenčnosti dela, kjer bodo zdravstvene ustanove konkurirale za programe. Opozarja, da je sistem financiranja nestimulativen ter da bi bilo treba vzpostaviti sistem, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije postal strateški kupec zdravstvenih storitev, bolnišnice bodo konkurirale s svojim cenami.
Izpostavil je tudi potrebe po spremembah na področju zdravstvenega zavarovanja. Omenil je tudi ukrep širjenja prispevne stopnje ter povišanje osnove za obračun prispevkov za sodobne poklice. Razbremenitev zdravstvene blagajne vidi tudi v izločitvi nekaterih stroškov s prenosom na proračun ter v prevetritvi košarice zdravstvenih pravic, ki so krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
