Po čem si bomo zapomnili Pahorjevo vlado?
Slovenija | 09.02.2012, 18:14
Ministrska ekipa Boruta Pahorja je imela dopoldne zadnjo redno sejo. Vladala je približno tri leta, v tem času je zamenjala 12 članov. Mandat, ki ga je predčasno končala, so ob gospodarski krizi močno zaznamovali nekatere odmevne afere in trenja v koaliciji.
Pahorjeva vlada je mandat nastopila po parlamentarnih volitvah jeseni 2008. Sestavljal jo je levosredinski četverček, v katerem so bile stranke SD, Zares, DeSUS in LDS.
Največji izzivi, s katerimi bi se mogla spopasti, so bili finančni krč, povečano zadolževanje, rast brezposelnosti in padec konkurenčnosti. Nanje je skušala odgovoriti z izhodno strategijo za obdobje od leta 2010 do leta 2013, premier, ki odhaja, je njeno izvajanje preverjal s posebnim semaforjem. Na kateri stopnji priprave so končali posamezni zakoni oziroma ukrepi? Zelena luč je bila prižgana za 15 zakonov. Med njimi so zakoni o minimalni plači, socialnovarstvenih prejemkih, poroštvih države za financiranje investicij gospodarskih družb, upravljanju kapitalskih naložb in urejanju trga dela. Rdečih oziroma neprižganih je ostalo sedem luči. Kaj to pomeni? Na začetku postopkov so ostali štirje zakoni v sklopu zdravstva, to so zakoni o socialnovarstveni dejavnosti, zdravstveni dejavnosti, zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Brez osnutka sta ostala tudi predvideni zakon o delavnih razmerjih in zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, do medresorskega usklajevanja pa je prišel zakon o podnebnih spremembah. Rumeno luč so obdržali štirje zakoni, med njimi tudi pokojninska reforma in zakon o malem delu, ki so ju na referendumu zavrnili volivci.
Na referendumu so pristali tudi arbitražni sporazum s Hrvaško, zakona o RTV Slovenija in preprečevanju dela na črno ter novela zakona o arhivih. Volivci so od omenjenih podprli le prvega.
Zamenjalo se je 12 ministrov
Poleg prepočasnega in neustreznega odziva na gospodarsko krizo so na vse slabšo podobo Pahorjeve vlade v javnosti dodatno vplivale afere in spori med koalicijskimi partnerji. Na premierja, ki odhaja, so se zgrnili očitki zaradi njegovega načina vodenja, njegova ekipa se je spopadala z različnimi pogledi na kadrovanje tako v gospodarstvu kot tudi v politiki. Njen nedokončani mandat je zaznamovalo veliko število menjav na ministrskih položajih. Prva je jeseni 2009 s položaja ministrice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj odstopila Zlata Ploštajner, ki je sodila v DeSUS-ovo kvoto. Nasledil jo je Henrik Gjerkeš, ki ga je odnesla vožnja pod vplivom alkohola. Na njegovo mesto je nato prišla Duša Trobec Bučan. Kmalu zatem, ko je aprila lani odšla, ker je menila, da nima Pahorjeve podpore, je DeSUS zapustil koalicijo. Prvak te stranke Karl Erjavec je sicer moral že v začetku leta 2010 vodenje okoljskega ministrstva prepustiti Roku Žarniću, potem ko je računsko sodišče opozorilo, da se ni uspešno spopadel z nepravilnostmi pri ločevanju odpadkov. Odstopil je tudi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik, potem ko so mu očitali nepravilnosti v zadevi bulmastifi in ko je bil pridržan zaradi suma jemanja podkupnin glede zemljišč v Murski Soboti. Zamenjal ga je Dejan Židan. Zdravstveni minister Borut Miklavčič je odšel zaradi osebnih razlogov, nasledil ga je Dorjan Marušič. Matej Lahovnik je zapustil mesto gospodarskega ministra, kot je navedel, njegovo delo z ministrom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter prvakom Zaresa Gregorjem Golobičem zaradi številnih razhajanj ni bilo več mogoče. Golobič je odstopil po referendumskem trojčku junija lani. Obenem je predlagal temeljito rekonstrukcijo vlade. Ker s tem ni uspel, je stranka izstopila iz koalicije, svoje položaje pa so nato zapustile Zaresove Darja Radić, Irma Pavlinič Krebs in Majda Širca, ki so vodile ministrstva za gospodarstvo, javno upravo in kulturo. Zadnja je Pahorjevo ministrsko ekipo avgusta zapustila notranja ministrica in predsednica LDS-a Katarina Kresal, potem ko sta računsko sodišče in protikorupcijska komisija ugotovila nepravilnosti pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad.
Predčasne volitve so bile velik pokazatelj stopnje zaupanja javnosti odhajajoči vladi, ob vsem omenjenem pa so bile verjetno edina logična posledica.
