Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Miha Movrin (foto: ARO)
Miha Movrin

Neznosna lahkost diskriminacije

| 22.02.2012, 15:14

V Londonu lahko turist naleti na nenavaden prizor: pravoverni Sikhi se z motorji vozijo v svojih impresivnih turbanih, medtem ko se ostali motoristi potijo v čeladah. Ne gre za državljansko nepokorščino pač pa za izjemo v angleškem Road Traffic Actu. V Angliji za Sikhovske motoriste splošna zakonska obveza nositi varnostno čelado ne velja. Turban ima za Sikha pač globok religiozen pomen in angleški zakonodajalec je imel za to dovolj posluha.

Medtem pa so se v težavah znašli slovenski judje in muslimani. Skoraj pričakovano, saj je v toksičnem ozračju, kjer so na prangerju ponavadi katoličani in njihova Cerkev, bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo na vrsto prišli drugi. Vendar pa je vseeno presenetljiva nenavadna lahkotnost, s katero je Varuhinja človekovih pravic skoraj z levo roko odpravila tisočleten obred obrezovanja dečkov kot “nedopusten poseg v otrokovo telo« in celo kot prakso, ki ima  »znake kaznivega ravnanja«.

Logika Varuhinje je preprosta. Ustava vsakomur jamči telesno in duševno celovitost. Iz tega naredi drzen sklep, da so kakršnikoli posegi v telesno integriteto otroka omejeni in opravičljivi zgolj in samo iz medicinskih razlogov.

To ne drži. Posegi v telesno intergiteto so opravičljivi še iz drugih razlogov, npr. zaradi javne varnosti, za preprečitev nasilja in kriminalitete, zaradi varstva zdravja ali morale, zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih. Primer: Vsak policist lahko odvzame bris ustne sluznice osumljencu kaznivega dejanja brez njegovega soglasja. Poseg v telesno integriteto torej, ki ga upravičuje legitimen cilj pregona kriminalitete. Ali pa obvezno cepljenje (zdravih) otrok zaradi razlogov javnozdravstvene politike.

Jasno, nobena tradicija ali prepričanje, tudi versko, ne more pričakovati apriorne pravne zaščite zgolj zaradi tega ker gre za versko prepričanje. V odprti družbi je vsaka praksa podvržena načelni kritiki. Gotovo ne uživa zaščite, ki jo daje svoboda vere npr. t.i. obrezovanje deklic. Razlog je prav v škodi in trajni okvari, ki jo tak poseg povzroča. Ustavne zaščite v primerih, ko gre za otroke, ne uživa niti prepričanje Jehovovih prič o nedopustnosti transfuzije. Ustavne zaščite po mojem mnenju ne bi smelo biti niti za nošenje burke, torej za obrazna pokrivala, ki ga ženskam predpisujejo nekatere islamske tradicije. Toda vsi ti posegi v temeljne pravice (v versko svobodo) so posledica previdnega, skoraj lekarniškega tehtanja.

In vendar Varuhinja v svojem mnenju niti z eno vrstico ne omenja morebitnih tveganj, zapletov ali trajnih posledic, ki bi jih morebiti prinašala cirkumzicija. Vse kar navaja je zgolj načelno stališče Komisije RS za medicinsko etiko »da je ritualna cirkumzicija dečkov zaradi religioznih razlogov v naši državi zaradi pravnih in etičnih razlogov nesprejemljiva in je zdravniki ne bi smeli opravljati«. S tezo, da zdravniki cirkumzicije ne bi smeli opravljati, se je seveda mogoče povsem strinjati. Konec koncev je zdravnikovo poslanstvo zdraviti in ne opravljanje verskih obredov. Toda z golim sklicevanjem na etiko ni mogoče potisniti v ilegalo tisočletne verske prakse. In sploh, s sklicevanjem na katero etiko? Očitno ne na judovsko ali islamsko.

Zato je v tem primeru spor mogoče razrešiti samo z resnim, v ustavnosodni praksi povsem običajnim tehtanjem teže posameznih temeljnih pravic oz. pravnih vrednot. Torej s tehtanjem verske svobode staršev na eni in pravice otroka do telesne integritete na drugi. Pri odgovoru, katera pravica pretehta, ima v tem primeru ključno vlogo prav otrokovo zdravje. In ta stran tehtnice je v mnenju Varuhinje povsem izostala. Najbrž zato, ker prepričljivih dokazov za škodljivost otrokovemu zdravju preprosto ni. Tudi WHO ne odsvetuje obrezovanja ampak celo omenja koristne posledice. Zato judovska in islamska verska dolžnost obrezovanja dečkov v demokratičnih državah po vsem svetu in tudi pri nas uživa ustavno zaščito in jo bo uživala vse dotlej, dokler ne bo prepričljivo dokazana njena škodljivost. Dokazno breme je pri tem na državi.

“Osem dni po rojstvu naj bodo obrezani vsi moški iz roda v rod”, je zapovedal Bog Abrahamu. Vsaka razprava o obrezovanju dečkov bo morala izhajati iz dejstva, da je obreza za jude in muslimane vir ne samo verske ter kulturne pripadnosti, pač pa tudi njihove osebne identitete. To izhodišče bodo lahko pretehtali samo prepričljivi zdravstveni razlogi. Namesto tega pa smo dobili mnenje, ki je pač odraz vedno bolj razširjene religiozne nemuzikaličnosti in odsotnosti resnične tolerance. In jasno: motorizirani Sikhi naj si pri nas raje nataknejo čelade. Posluha za njihova verska čustva namreč ni.

br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič) br. Dominik Papež (photo: Lojze Mušič)

Diakonsko posvečenje br. Dominika Papeža

V skupnosti bratov kapucinov je bila včerajšnja nedelja posebej slovesna. Novomeški škof Andrej Saje je namreč v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ambrusu v diakona posvetil br. Dominika Papeža.

Nataša Ličen in Marko Juhant (photo: Rok Mihevc) Nataša Ličen in Marko Juhant (photo: Rok Mihevc)

Marko Juhant: Ni vseeno, komu najprej postrežemo

V sklopu rednih sobotnih oddaj smo se pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Govorili smo o vzgojnih prijemih ali receptih, ki delujejo in o tistih, ki so bolj prazne obljube. ...

Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.) Mag. Andreja Jernejčič (photo:  Lin&Nil, svetovanje in izobraževanje, d.o.o.)

Nastop je zame zadetek v polno

Mag. Andreja Jernejčič je z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami v komuniciranju, novinarstvu in odnosih z javnostmi, strokovnjakinja za javno nastopanje. Je avtorica sedmih knjig ter dveh ...