Koliko kristjanov bi bilo treba pobiti?

Slovenija | 11.02.2012, 10:14

Predsednik civilne iniciative Aleš Primc je dobil grožnjo, da ga bodo ubili. Podobna grožnja je veljala tudi duhovnikom in vernim. Po elektronski pošti je prišla tudi na naslov Slovenske škofovske konference.

Kriminalisti, ki so »proučevali primer«, seveda niso naredili ničesar. Varuhinja človekovih pravic se je »prijazno odzvala« in razložila, kaj so njene pristojnosti. Ne more nič narediti, ker ona varuje pravice samo v odnosu državljanov do države. Povedano po domače: lahko bi reagirala, če bi Primcu država grozila, da ga bo ubila. Zanimivo, da kriminalisti ali varuhinja ne odlašajo z odzivi, če gre za druge ljudi. Ali niso bili zaradi omembe trenirk na spletni strani SDS kriminalisti takoj na delu? Se v istem primeru ni odzvala tudi varuhinja človekovih pravic?

No, ko smo že pri trenirkah. Ob tistem zapisu o ljudeh, ki v tej opravi prihajajo na volišča, se je zganila Slovenija. »Priča smo bili medijskemu stampedu,« je dejal znani sociolog. Le nekaj časa po trenirkah je pesnica Svetlana Makarovič na spletni strani SIOL.NET rekla, da je državljanska dolžnost sovražiti katoliško Cerkev in tako ne samo širila sovražni govor, ampak naravnost spodbujala sovraštvo do določene skupine ljudi. Se je kdo odzval na njene besede? Je kakšen medij obsodil sovražni govor? Ga je obsodila kakšna državna institucija?

Nihče! Kaj bi se moralo zgoditi s kristjani, da bi reagirali? Saj tudi grožnje s smrtjo niso dovolj? Spoštovani časnikarji in predstavniki državnih institucij: koliko pobitih kristjanov bi zadoščalo, da bi enkrat začeli braniti njihove pravice?

Niso redki glasovi, ki pravijo, da sovražne izjave Svetlane Makarovič niso vredne nikakršne pozornosti. Se strinjam, a kaj, ko so ji veliko pozornost namenili že mediji. Strinjam se z znano komunikologijo Marto Kos, ki je, sicer o nestrpnosti Zmaga Jelinčiča dejala, da bi ona takim sporočilom ne posvečala niti minutke pozornosti! To pravilo bi jaz razširil tudi na nestrpnosti nekaterih drugih »eksotikov«, ki so pač toliko nezreli, da svojo popularnost gradijo na nestrpnih in sovražnih izjavah. Le zakaj bi te izjave mediji morali širiti in večati popularnost neuravnovešencem?

Toda izjava Makarovičeve je šla v javnost. In nanjo je treba reagirati. So nekateri, ki pravijo, da je pač umetnica in da je takim pač več dovoljeno. Res? Predstavljajte si, da bi umetnik –naredil velik prometni prekršek. Bi tudi v tem primeru rekli: Umetnica je. Naj ji bo! Ne, od pristojnih organov bi zahtevali, da jo kaznujejo, če tega že sami ne bi prej naredili. Zakaj bi sedaj ravnali drugače? Storila je prekršek in naj odgovarja, kakor bi za enak prekršek odgovarjali drugi državljani. Prav te dni beremo, da policija preiskuje mladinskega pisatelja, ki je nedovoljeno fotografiral otroke in je osumljen pedofilije. Popolnoma pravilno!

Odpira pa se še eno vprašanje. Svetlana Makarovič ni kdorkoli. Nesojenemu premieru se je šla pokloniti na Magistrat. Ta jo je celo javno poljubil in se ji zahvalil za njeno pokorščino. Isti človek ji je podelil častno meščanstvo. Gospa je torej oseba, povezana s centri politične moči. Se je od njenih izjav kdo distanciral? Priče smo vprege nestrpnosti in politične moči, kar pa je zelo nevarna zadeva. Končno gospa Makarovič dobiva lepo državno pokojnino. Tako visoko, da o njej večina državljanov lahko samo sanja. Ali ta država nagrajuje ljudi, ki širijo sovražni govor? Kajti Makarovičeva je že večkrat bila avtorica sovražnega govora.

Vsem, ki ste svoje proteste že poslali državnim institucijam gre vse priznanje, ker ste ravnali pravilno: bojujete se proti tisti vrsti sovražnega govora in nestrpnosti, ki jo naša družba tako rada spregleda. Vemo pa, da je najbolj nevarna tista nestrpnost, ki je ne zaznamo. Nestrpnost do kristjanov je gotovo taka. Verska nestrpnost je zelo nevarna. Ne trdim, da druge niso nevarne!

Poučen je nemški primer. V času nacistične vladavine so Jude začeli najprej besedno napadati. Črnili so jih in jim pripisovali tudi neresnične stvari. Moralno so jih diskvalificirali in prikazovali v slabi luči. Javnost ni (zadosti?) odreagirala. Kje se je stvar končala, vsi vemo. Prenesite pojav iz nekdanje Nemčije v sedanjo Slovenijo in videli boste, da že krepko ponavljamo nemški vzorec. Z versko nestrpnostjo se pač ni igrati.

Pa če se vrnem k grožnjam, da bodo nekoga ubili. Verjamem, da niso prijetne. Ko so grozili Primcu in kristjanom, se ni nihče odzval. Ko so grozili Zoranu Jankoviču – ni znano, če zato, ker je opeharil številne ljudi pri gradnji Stožic, je v nekaj urah dobil policijsko varstvo. Žal pa kristjani nismo edini v skupini zapostavljenih. Ko je državni uslužbenec, konkretno policist, ki bi moral skrbeti za red in zakonitost, zagrozil Janezu Janši s smrtjo, ga je nekdanja ministrica »nagradila«, da mu je zaupala nove delovne obveznosti. Tako kristjani nismo sami v tej skupini. Velja torej, da v Sloveniji ni prepovedano groziti s smrtjo, razen če nisi med zaščitenimi.

Dve leti po odkritju Hude jame tako –po predsednikovih besedah nimamo le drugorazrednih tem, ampak tudi drugorazredne ljudi. Tem lahko grozite in širite sovražni govor do njih. Le brez skrbi. Nič se vam ne bo zgodilo.