Po mnenju Avstrijcev knežji kamen ni slovanski pravni spomenik

| 16.01.2012, 16:14 Petra Stopar

Na avstrijskem Koroškem se je znova razvnela razprava o zgodovinskem knežjem kamnu, na katerem so pred več stoletji ustoličevali slovanske, kasneje pa koroške kneze. Zgodovinarji so doslej menili, da je to slovanska šega, nedavno pa so na avstrijskem Koroškem prišli do drugačne ugotovitve.

Po mnenju Avstrijcev glede na arheološko-zgodovinsko-arhitekturna spoznanja knežji kamen v 8. in 9. stoletju ni služil kot sredstvo za umestitev koroško-slovanskih knezov, ampak naj bi ga šele v 11. stoletju, torej okoli leta 1000 po Kristusu, pripeljali iz Virunuma, današnjega Zollfelda na avstrijskem Koroškem, v Krnski grad (Karnburg), ki leži v občini Gospa sveta, je včeraj poročala avstrijska tiskovna agencija APA.

Slovenska stran zaradi teh ugotovitev protestira, toda referent za kulturo na avstrijskem Koroškem Harald Dobernig vztraja, da knežji kamen „ni slovanski pravni spomenik“. Pri tem se sklicuje tudi na arheologa iz avstrijske Koroške Heima Dolenza in Christiana Baurja, ki da sta prepričana, da je knežji kamen, ki je sicer del rimskega stebra, „postslovanski“.

Toda Peter Štih z ljubljanske univerze meni, da je to nesmisel, in ima drugačno mnenje: „Seveda je knežji kamen slovanski pravni spomenik.“

Upanje, da bosta Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter celovška univerza Alpe-Adria to zelo pomembno vprašanje za zgodovino Koroške in Slovenije znanstveno skupaj razrešili, je sicer nedavno izrazil Muzej dežele avstrijske Koroške.

Knežji kamen, ki je trenutno na ogled v dvorani grbov v prostorih deželnega zbora avstrijske Koroške, kot simbol države oziroma dežele tokrat ni prvič jabolko spora. Ko se je Slovenija ob uvedbi evra odločila, da bo spomenik na kovancu za dva centa, se je takratni glavar Jörg Haider odločil, da bo podobo kamna natisnil na vse uradne dokumente dežele.