60-letnica slovenske šole sv. Cirila in Metoda v Mendozi
| 23.01.2012, 07:01 Matjaž Merljak
Mendoza je argentinska provinca, na zahodu države tik pod mogočnimi Andi. Družine beguncev, ki so začele prihajati v Mendozo v letu 1948, so se znašle pred težko odgovornostjo: kako ohraniti in posredovati v tujem svetu svojim potomcem duhovne in kulturne vrednote, ki so jih prinesli s seboj.
Društvo Slovencev v Mendozi, ustanovljeno v avgustu 1949, je začelo razmišljati o tem in porodila se je počitniška šola, ki je že delovala enkrat tedensko med počitnicami 1950/51 in 1951/52. Sčasoma se je razvila v sobotni šolski tečaj, ki je trajal skozi vse leto, v podobni obliki, kot jo ima še danes. Poučevanje ni bilo lahko, saj je primanjkovalo učnih pripomočkov in tudi skupnega Slovenskega doma še ni bilo.
Leta 1959 je šola dobila svoje stalne učne prostore na cesti Urquiza, v kupljeni stavbi, ki se je poslej imenovala Slovenski dom. Od leta 1981 deluje tudi tečaj za špansko govoreče otroke, namenjen otrokom mešanih zakonov, ki bi se radi naučili slovenskega jezika.
V teh šestdesetih letih je poučevalo okoli 40 učiteljev in pet katehetov. Poučevanje otrok je bilo vedno brezplačno, saj je vse delo storjeno iz ljubezni do otrok in do slovenskega naroda. Do sedaj je šolo obiskovalo okoli 400 otrok.
Brez dvoma ima največjo zaslugo za šestdesetletnega uspešnega delovanja Slovenske šole voditeljica Lenčka Božnar, ki je začela poučevati v letu 1957, kmalu po svojem prihodu iz Slovenije. Organizira, poučuje, išče učne moči, včasih režira igre ter prizore, navdušuje, pripravlja učno snov...
Velik delež pri delovanju in trudu so imeli tudi č.g. Jože Horn, ki je poučeval katekizem skoraj pet desetletij, pokojni prof. Božidar Bajuk, ki je sodeloval predvsem pri petju in pokojni g. Rudi Hirschegger kot režiser.
Prireditev 60-letnice šole je bila v soboto 17. decembra 2011 zvečer. Program sta povezovali Ani Grintal Hirschegger in Stazi Mlinar Anton. Najprej je voditeljica Lenčka Božnar podala kratko poročilo o delovanju šole v teh zadnjih letih. Nato so nekdanji in sedanji učenci uprizorili zabavno igro Jakobine Bračič Kralj Matjaž.
Za to priložnost smo tudi izdali revijo Glasnik v 150 izvodih.
Po končanem slavju smo se še nekaj časa mudili pri zakuski in dobri pijači.
Naslednji dan, v nedeljo, je g. Jože Horn daroval zahvalno sv. mašo. Naša šola je obhajala šestdesetletnico svojega šolskega življenja. Da v njej še vedno žubori slovenska beseda in pesem, se moramo zahvaliti božji pomoči in tudi šolskima zavetnikoma sv. bratoma Cirilu in Metodu.
