Od petka do petka: 13. - 20. januar 2012
| 22.01.2012, 07:34 Matjaž Merljak
Obeta se nam desnosredinska koalicija. Politiki za zlato pravilo o višini javnega dolga v ustavi. Kdo bo sestavljal arbitražno sodišče, ki bo odločalo o slovensko-hrvaški meji? Minilo je 60 let od zažiga škofa Vovka. V Mariboru so dočakali začetek Evropske prestolnice kulture. Ljubitelji zimskih športov so prejšnji konec tedna uspešno stiskali pesti za naše.
PolitikaSlovenija več kot mesec in pol po volitvah še nima vlade. Potem ko Zoran Janković v državnem zboru ni dobil podpore za mandatarja, ki bi jo začel sestavljati, je Danilo Türk strankam kot možnega kandidata ponudil Marka Voljča. Glede na odzive, finančnik, ki je v belgijski KBC pristojen za srednjo in vzhodno Evropo ter Rusijo, pred tem pa je več let vodil največjo slovensko banko NLB, v parlamentu ne bi uspel. V SDS-u so predlog označili kot neresen, že pred časom pa so poudarili, da kandidature nekoga tretjega ne podpirajo. „Čas za tretjega, povezovalnega mandatarja je bil konec decembra, v šestih dneh, kolikor je časa za mandatarski predlog v drugem krogu, pa ne Marko Voljč ne kdo drug tega ne more storiti,“ pa je v odzivu na Türkov predlog dejal predsednik liste, ki nosi njegovo ime, Gregor Virant. V Novi Sloveniji so prepričani, da bi moral priložnost zdaj dobiti Janez Janša. „Menim, da ima dovolj izkušenj na tem mestu, zato bi po moje slovensko vlado lahko dobro in učinkovito vodil,“ je medtem pojasnila predsednica N.Si-ja Ljudmila Novak. Omenjene stranke, skupaj z SLS-om, bodo tako vztrajale pri pogovorih o desnosredinski koaliciji. Za zdaj kaže, da je ta vse bolj verjetna, saj je pogajanja za vstop vanjo začel tudi DeSUS. Da se bodo uskladili, verjame politični analitik Matej Makarovič. „Po toliko preobratih je težko biti v karkoli prepričan, a za zdaj kaže, da se bo DeSUS uspel uskladiti. Na nek način je razvidno, da je dozdajšnja desnosredinska koalicija že brez DeSUS-a v koalicijski pogodbi skušala upoštevati neke elemente, ki jih bo stranka zahtevala, tako da jaz mislim, da bodo zadeve na koncu uskladljive in izvedljive,“ je dejal.
Glede na povolilno dogajanje se zdi, da je Slovenija povsem razklana, a politiki so v minulem tednu dokazali, da znajo tudi stopiti skupaj. Na vrhu, ki ga je v torek sklical še vedno aktualni premier Borut Pahor, so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili, da poslanske skupine v državnem zboru pozovejo, naj podprejo začetek postopka za spremembo ustave. Vanjo bi zapisali tako imenovano zlato pravilo, po katerem javni dolg ne bi smel preseči določene višine. „To bi bilo pomembno sporočilo navznoter, za nas, ljudi v tej državi, da obstaja ustavna kategorija dolga, kar pomeni, da se lahko zanesejo na to, da če vlada ne bo sposobna regulirati javnega dolga, bo morala oditi, ker ni sposobna slediti ustavni kategoriji. Prav tako bi bilo to pomembno sporočilo navzven, ker bomo skupaj z zakonom, ki bo reguliral postopke, določili način uveljavitve,“ je pojasnil Pahor. Višine dolga, ki ga država ne bi smela preseči, politiki še niso določili, saj jo mora vlada skupaj s strukturo dolga najprej strokovno utemeljiti. Ekonomist Igor Masten meni, da mora Slovenija t. i. zlato pravilo zelo hitro zapisati v ustavo. Poleg meje dolga bi bilo po njegovem dobro določiti tudi varnostno mejo, pri kateri bi začeli ukrepati preventivno. Medtem ko dogovor o vnosu zlatega pravila v ustavo pozdravlja gospodarska zbornica in obenem predlaga še omejitev javne porabe, so nekateri pravniki v dvomih, med drugim je slišati, da je poteza nedomišljena. Kritični so tudi svobodni sindikati. „Menimo, da se želi s tem omejiti pravico ljudi, da o pomembnih vprašanjih odločajo na referendumu, saj se večina pravic, kot so socialne pravice ter pravice iz zdravstva in pokojninskega sistema, veže na javna sredstva,“ pojasnjuje Dušan Semolič. Svobodni sindikati so prepričani, da so bolj kot javni dolg usodni nelikvidnost in prezadolženost podjetij, prezadolženost bank ter premajhno povpraševanje. Po njihovem bi se bilo treba osredotočiti na vprašanje, kako zagnati nov investicijski cikel in gospodarske rasti, kar bi dalo nova delovna mesta. Na nekaj podobnega je opozoril tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Po njegovem bi tako povečali tveganja za slabitev gospodarstva ter posledično tudi za stečaje in večje izdatke za socialne transferje. Kot dodaja, gre za začaran krog, ki ga ni mogoče rešiti samo s fiskalnim pravilom, ampak predvsem z neko strategijo za izhod iz krize.
Da bodo stranke predlog ustavne spremembe lahko vložile v parlamentarni postopek, so poslanci na že tretji izredni seji v mesecu dni, trajala je 15 minut, oblikovali ustavno komisijo. Vodil jo bo Virant, podpredsednika bosta Vinko Gorenak iz SDS-a in Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije. Poslanci so razširili tudi pristojnosti splošnega odbora v državnem zboru, da bodo lahko čim prej obravnavali finančni paket šestih zakonov, ki jih predlaga zdajšnja vlada.
V samo enem dnevu pa sta se Slovenija in Hrvaška uspeli dogovoriti o imenovanju predsednika in še dveh članov arbitražnega sodišča s seznama Evropske komisije. Predsednik sodišča bo Francoz Gilbert Guillaume, ostala člana sta Nemec Bruno Simma in Britanec Vaughan Lowe. Z dogovorom so za zdaj zadovoljni tako v Ljubljani in Zagrebu kot v Bruslju. Da je bila odločitev sprejeta nenavadno hitro, je v pogovoru za naš radio menil nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Še dva člana, ki ju predlagata državi sami, gre za Jerneja Sekolca in Božidarja Vukasa, morata dobiti končno potrditev. Medtem ko Pahor na delo arbitražnega sodišča gleda z optimizmom, je Rupel bolj previden. Ve, da bomo na odločitev dolgo čakali, da bo draga, ni pa nujno, da jo bodo na koncu spoštovali na obeh straneh.
Medtem so v Svetu katoliških laikov opozorili na spoštovanje v ustavo zapisane svobode veroizpovedi. Zgroženi so nad izjavami pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič. V intervjuju za spletni portal Planet Siol pred dvema tednoma je namreč dejala, da je Katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti, in dodala, da to čuti kot svojo državljansko dolžnost. V svetu izjavo odločno obsoja kot zavržno, primitivno in nedopustno, še posebej v kontekstu vsega intervjuja. Laiki so še prepričani, da mora Slovenija k preprečevanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti pristopati skladno z načelom demokratične in pravne države ter načelom varstva človekovega dostojanstva, neselektivno, skladno z načelom enakosti.
Cerkev
Žrtev sistematičnega prizadevanja potisniti Cerkev za cerkvene zidove je bil leta 1952 ljubljanski škof Anton Vovk. V petek je minilo točno 60 let, odkar so ga na železniški postaji v Novem mestu polili z bencinom in zažgali. „Pomenljivi spomini so kot spomeniki. Ne vem zakaj bi bili ti spomini, tudi na škofa Vovka, komu v spotiku. Tukaj je vendarle neko dejanje, ki ga preprosto ne bo mogoče izbrisati. To dejanje nagovarja in bo nagovarjalo. Zaradi poštenosti do zgodovinskega spomina ga preprosto ni mogoče zatajiti,“ meni Karel Gržan. Zgodovinar France M. Dolinar pa poudarja, da je prav, da se določenih dogodkov spominjamo, a ne zato, da obtožujemo, ampak da odpuščamo. V novomeški stolnici je bila včeraj spominska sveta maša, ki jo je daroval nadškof Anton Stres. Zbrani so med drugim molili za beatifikacijo škofa Vovka.
V tem tednu smo sicer z vesoljno Cerkvijo povezani v molitveni osmini za edinost kristjanov. V vseh slovenskih škofijah se tako do srede vrstijo ekumenski dogodki in bogoslužja.
Zasedala je tudi Slovenska škofovska konferenca. Potrdila je besedilo pastirskega pisma pastirskega pisma za postni čas in se seznanila z vsebino smernic Svetega sedeža za praznovanje leta vere ob zlatem jubileju vatikanskega koncila. Leto vere bo potekalo med letošnjim 11. oktobrom in 24. novembrom 2013.
Kultura in družba
V Mariboru je po vseh zapletih le zaživel projekt Evropska prestolnica kulture. Potem ko je bilo v središču Štajerske živahno že pretekli petek, se je na uvodni slovesnosti dan pozneje kljub nizkim temperaturam zbralo več tisoč ljudi. Med drugimi jih je nagovorila evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Andrula Vasiliu. Poudarila je, da je Evropska prestolnica kulture eden najuspešnejših točk evropskega kulturnega programa. „To je zato, ker prispeva k razvoju mesta, k popolni spremembi narave mesta. Imeli smo primere mest, ki so bila industrijska, brez tradicije v kulturi, z Evropsko prestolnico kulture pa so postala zelo pomembna na evropskem kulturnem zemljevidu. Pričakujem, da bo z Mariborom enako. Pritegnil bo veliko turistov in prepričana sem, da bodo prebivalci Maribora in ljudje od drugod prišli v Maribor pogledat, kaj so jim pripravili prireditelji. Že zdaj sem videla, koliko truda so vložili v to, da so sestavili zelo dober program za vse.“ Tridnevno dogajanje ob začetku projekta je kronala premiera opere Črne maske Marija Kogoja. Novo postavitev, četrto po njenem nastanku, je režiral Janez Burger, dirigiral je Uroš Lajovic. Koprodukcija obeh domačih opernih hiš je občinstvo navdušila. Predstava bo v Mariboru doživela še nekaj ponovitev, marca se bo preselila v Ljubljano. Štajerska prestolnica in še pet partnerskih mest bodo v prihodnjih 12-ih mesecih ponudila vrsto umetniških dogodkov, katerih cilj je kulturni in duhovni preporod regije. Po Mariboru so se v projekt v petek prvi dejavno vključili v Slovenj Gradcu.
Bralci in bralke revije Jana pa so izbrali Slovenko leta 2011. Naziv so podelili slikarki in ilustratorki Jelki Reichman. V zahvalnem govoru je med drugim povedala, da je malo zbegana, ker vsaka pohvala vedno pusti tudi dvom, ali je tisti, ki jo je prejel, res pravi. S čim je prepričala? Sama meni, da se je predvsem ženskam priljubila, ker imajo otroci radi njene ilustracije. Reichmanova še poudarja, da je poleg ostalih enajstih nominirank med anonimnimi ženskami v Sloveniji še veliko junakinj.
Šport
Prejšnji konec tedna so bili junaki tudi naši zimski športniki. Omenili bomo nekaj odmevnejših dosežkov. Za prvega je poskrbel smučarski skakalec Robert Kranjec, ki je po dobrih nastopih to sezono le dočakal tako želene stopničke. Minulo nedeljo se je na prvi tekmi v poletih na Kulmu zavihtel kar na najvišjo. Na drugi tekmi je uspešen dan dopolnil še s petim mestom.
Pretekla nedelja bo v lepem spominu ostala tudi Tini Maze. Na superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v italijanski Cortini d'Ampezzo je zasedla tretje mesto, dan prej je bila v smuku četrta. Ta konec tedna pa smo zanjo navijali v Kranjski Gori, kjer so se alpske smučarke merile v tekmah za zlato lisico. Ali je podpora zadostovala za dober rezultat, boste izvedeli v prihodnji oddaji.
Pred tednom dni se je smejalo tudi slovenskemu deskarju Roku Flandru. Na tekmi svetovnega pokala v Bad Gasteinu je namreč izenačil svoj najboljši letošnji izid. V paralelnem slalomu je zasedel tretje mesto. Naši deskarji so prejšnjo nedeljo dosegli tudi velik ekipni uspeh. Žan Košir je zasedel šesto, Rok Marguč enajsto, Jernej Demšar pa šestnajsto mesto.
Slovenski športniki so blesteli tudi na prvih zimskih olimpijskih igrah mladih v Innsbrucku. Prejšnjo soboto sta odličen skakalni izkupiček dosegla smučarska skakalca Anže Lanišek in Urša Bogataj. Prvi je zelo suvereno osvojil zlato, druga pa je bila tretja med dekleti. Tema uspehoma sta dan pozneje sledila deskar v snežnem žlebu Tim Kevin Ravnjak in alpski smučar Miha Hrobat v superkombinaciji. Osvojila sta srebrni medalji. Na zmagovalni oder sta v minulem tednu stopili tudi smučarski tekačici Anamarija Lampič in Lea Einfalt. Na petkilometrski preizkušnji v klasični tehniki sta osvojili srebro in bron.
Nič kaj spodbudne pa niso besede organizatorjev zimske univerzijade, ki naj bi jo prihodnje leto gostil Maribor. Vse manj verjamejo, da bo dogodek še mogoče izpeljati. Predsednik organizacijskega komiteja Tone Vogrinec poudarja, da bodo počakali le še do sredine prihodnjega meseca. Če do 15. februarja ne bo primerne rešitve, napoveduje odstop organizacijskega komiteja.
Ustavimo se še pri evropskem rokometnem prvenstvu, ki ga gosti Srbija. Naša reprezentanca ga ni dobro začela. V ponedeljek je v klonila proti Norveški s 27 proti 28. V sredinem obračunu so jih na kolena spravili Hrvati. Končni izid je bil 31 proti 29. Slovenski rokometaši so se v petek pomerili še z izbrano vrsto Islandije, ali se jim je uspelo prebiti v drugi del zaključnega turnirja stare celine, bomo poročali prihodnjič.
Slovenska prvakinja v ritmični gimnastiki Tjaša Šeme je ostala brez olimpijske vozovnice. Potem ko se je prek dobrih nastopov na jesenskem svetovnem prvenstvu prebila na dodatne kvalifikacije za nastop na igrah v Londonu, je v minulem tednu v britanski prestolnici nastope končala na 23. mestu, kar ni bilo dovolj za uvrstitev na olimpijski turnir.
