Tradicionalni Dan emigranta

| 07.01.2012, 07:55 Matjaž Merljak

V Čedadu v Beneški Sloveniji so tudi letos pripravili prireditev, ki je tudi praznik spomina na preteklost in upanja za prihodnost. Pripravljata jo Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) Videmske pokrajine pod pokroviteljstvom občine Čedad.

Dan Emigranta vsako leto poteka 6. januarja, ko so se za praznike v domače doline vrnili številni beneški Slovenci, ki so se s trebuhom za kruhom izselili po vsej Evropi. Veliko tudi v belgijske in francoske rudnike, kjer so živeli življenje nevredno človeka. Zaradi protislovenske nastrojenosti je bilo le malo takih, ki so se prireditve upali udeležiti. Udeležba je bila tako zelo skromna, le nekaj deset ljudi. Šele pred nekaj leti je ta strah začel pojenjati, tako da je v zadnjih letih to postala zelo dobro obiskana in spoštovana prireditev.

Pesmi, glasba, življenje Slovencev Videnske pokrajine so včeraj odmevali v dvorani gledališča Ristori v Čedadu/Cividale del Friuli. Prvi del prireditve so vedno nagovori in nastop kakšne domače glasbene skupine, drugi del pa je vedno premiera predstave Beneškega gledališča.

Glasbena matica Špeter je nastopila z otroškim pevskim zborom Mali lujerji in malim orkestrom Glasbene matice, predstavila je tudi risanko Ta rozajanska lisïca. Beneško gledališče je uprizorilo predstavo Mož naše žene v režiji kolektiva Beneškega gledališča in Marjana Bevka.

Zbrane je pozdravil župan občine Čedad, Stefano Balloch. Po poročanju STA je poudaril izjemen pomen, ki ga ima Dan emigranta za vso širšo skupnost Beneške Slovenije.

Rimski poslanec Carlo Monai, ki je sicer doma iz Čedada in velja za velikega prijatelja Slovencev, je po pisanju STA v svojem nagovoru pokazal predvsem možnosti razvoja, ki so pred Beneško Slovenijo in se zavzel za pomoč dvojezičnemu šolskemu središču v Špetru. Predstavil je tudi predlog, da bi v Čedadu poimenovali ulico v središču mesta po velikem beneškem duhovniku, pisatelju in pesniku, a tudi narodnem buditelju ter politiku Ivanu Trinku Zamejskemu.

Miha Koren, ki je spregovoril v imenu beneških Slovencev, je podal zelo natančno analizo opravljenega dela na narodnostnem področju v minulem letu v Beneški Sloveniji. Opozoril je na izseljevanje iz Kanalske doline, iz Terske doline ter iz Rezije. Naglasil je, da morajo beneški Slovenci z optimizmom gledati naprej in se posluževati vseh pravnih sredstev za dosego narodnostnih pravic v Italiji, saj pripadniki narodne manjšine ščitijo različni zakoni, samo uporabljati jih je treba.

Koren se je spomnil tudi nedavno umrlega videmskega nadškofa Alfreda Battistija, ki je leta 1972 ob svojem prvem obisku Beneške Slovenije v imenu vse katoliške in še posebej videmske krajevne Cerkve kot prvi cerkveni dostojanstvenik v Italiji prosil beneške Slovence odpuščanja za vse gorje, ki jim ga je bila z raznarodovanjem storila italijanska Cerkev. Nadškof Battisti se je zavzemal za narodne pravice beneških Slovencev, stkal je pomembne vezi s slovensko Cerkvijo, bil idejni oče danes že tradicionalnega romanja treh sosednjih dežel, predvsem pa je bil velik prijatelj Slovencev in Slovenije. Kot je dejal Koren, se morajo na take ljudi, kot je Battisti, beneški Slovenci navezovati.

Koren se je zavzel tudi za tesnejše sodelovanje krovnih organizacij v Beneški Sloveniji, podčrtal pomen evropskega projekta Jezik, ki ga sedaj v Beneški Sloveniji uspešno izvajajo, ter izjemen pomen slovenskih tednikov v Beneški Sloveniji, Zahvalil se je Sloveniji za potrebno pomoč in dejal, da se morajo beneški Slovenci še bolj povezovati z bližnjo Slovenijo.