Redovniki in redovnice v Trebnjem
16. dan posvečenega življenja
Slovenija
Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je želel, da bi na praznik Jezusovega darovanja v templju Cerkev praznovala poseben dan posvečenega življenja, ki je bil prvič 2. februarja 1997. Darovanje Božjega Sina, ki ga simbolizira njegova predstavitev v templju, je vzor vsake posvečene osebe, ki posveti svoje življenje Gospodu.
Namen tega dneva je trojen. Predvsem je zahvala Gospodu za dar posvečenega življenja. Na drugem mestu naj bi Božje ljudstvo bolj spoznalo in cenilo posvečeno življenje. Ta dan vabi vse, ki so svoje življenje posvetili evangeliju, da bi slavili čudovita dela, ki jih v njih izvršuje Gospod, so sporočili iz Urada za stike z javnostjo pri Slovenski škofovski konferenci.
Šestnajsti dan posvečenega življenja so v Cerkvi na Slovenskem posebej zaznamovali v vseh šestih škofijah. Tako so škofje ordinariji svete maše in obnovitev redovnih zaobljub vodili pri sestrah klarisah v Nazarjah, v domu matere Terezije v Ilirski Bistrici, v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku, v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Slovenski Bistrici, v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih in v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Trebnjem.
Kot je poročala naša sodelavka, sestra Brigita Zelič, so se ob škofu Andreju Glavanu zbrali skoraj vsi člani različnih skupnosti Bogu posvečenega življenja. V škofiji Novo mesto je zdaj namreč že 50 redovnic in redovnikov, katerih člani pripadajo osmim različnim karizmam in živijo v 13 skupnostih. Med njimi sta tudi dve skupnosti stroge klavzure in sicer kartuzijani v Pleterjah in sestre karmeličanke v Mirni Peči. Oboji so danes poslali sporočilo in izrazili živo duhovno povezanost z vsemi prisotnimi v župnijski cerkvi v Trebnjem, kjer se je slovesnost odvijala. Tudi številni laiki so s svojo udeležbo pri evharistični daritvi dokazali, da cenijo Bogu posvečeno življenje in da verjamejo v moč vzajemne molitve.
Škof Glavan, ki je vodil evharistično slavje, je v nagovoru pri sveti maši ponudil v premislek, kaj pomeni dati svoje življenje za resnico v ljubezni, kar je bilo izbrano za geslo letošnjega dne posvečenega življenja. Spomnil je, da gre za iskreno pričevanje evangeljske resnice, ki je svet pogosto ne razume in ne sprejema. Ne dojema namreč, da z obljubo pokorščine, posvečeni Bogu darujejo svojo prostost zato, da so deležni toliko večje notranje prostosti in svobode; da se z obljubo uboštva odpovejo bogastvu in razkošju ter navezanosti na karkoli minljivega, da s tem pridobijo toliko večje bogastvo v Bogu; da z zaobljubo čistosti srca in telesa Bogu posvečene osebe njemu darujejo svoje srce, da bi bilo – po besedah Simona Gregorčiča resnični „oltar in ljubezen sveta v njem nebeški žar“.
S skupno obnovitvijo redovnih zaobljub so v trebanjski župnijski cerkvi zbrane redovne sestre in bratje poživili v sebi pripravljenost „služiti drug drugemu v ljubezni“ (Gal 5, 13).
