Parlament ustanovil manjkajoča delovna telesa
| 29.01.2012, 05:00
Poslanci so po izvolitvi mandatarja za sestavo nove vlade na izredni seje ustanovili še manjkajoča delovna telesa državnega zbora ter določili njihove predsednike in podpredsednice. Lotili so se tudi treh zakonov, ki jih je za izboljšanje položaja javnih financ pripravila trenutna vlada in vnašajo spremembe predvsem na področje bančništva. Poslanci so jih potrdili praktično soglasno.
Parlament bo imel v tem mandate 20 delovnih teles. Oblikovana bodo skladno z novo sestavo vladnih resorjev. Po šest predsedniških mest je pripadlo Pozitivni Sloveniji (PS) in SDS-u, tri mesta SD-ju ter po eno Virantovi listi (DLGV), SLS-u, DeSUS-u, N.Si-ju in poslancema narodnih manjšin.
Mandatno-volilno komisijo bo vodila Sonja Ramšak (SDS), komisijo za poslovnik Samo Bevk (SD), komisijo za narodni skupnosti Laszlo Göncz, komisijo za nadzor javnih financ Alenka Bratušek (PS), komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič (SLS), komisijo za peticijo ter za človekove pravice in enake možnosti Tamara Vonta (PS), ustavno komisijo Gregor Virant (DLGV), odbor za gospodarstvo Matjaž Han (PS), odbor za infrastrukturo in prostor Danijel Krivec (SDS), odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje pa Dejan Židan (SD). Odbor za finance in monetarno politiko bo vodil Andrej Šircelj (SDS), odbor za zunanjo politiko Jožef Horvat (N.Si), odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo Eva Irgl (SDS), odbor za notranje zadeve Maša Kociper (PS), odbor za obrambo Franc Jurša (DeSUS), odbor za zdravstvo Lejla Hercegovac (PS), odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide Alenka Jeraj (SDS), odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino Brano Grims (SDS), odbor za zadeve Evropske unije Roman Jakič (PS), komisijo za nadzor nad obveščevalnih in varnostnih služb pa Melita Župevc (PS).
Kaj prinašajo novi zakoni, ki jih je potrdil parlament?
Z novim zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici se širi osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje. "S tem bomo slovenskim bankam omogočili, da zavarujejo svoje plasmaje na medbančnem trgu s kakovostnimi papirji," je napovedal minister za finance Franc Križanič. Področje izdajanja hipotekarne in komunalne obveznice sicer ureja že zakon izpred šestih let, a v praksi ni zaživel, kar naj bi zdaj po Križaničevih besedah popravili. Ta instrument jim bo olajšal dostop do dolgoročnejše likvidnosti predvsem v letos, ko se bodo banke še vedno soočale z zaostrenimi razmerami na finančnih trgih. Od tega si Križanič obeta večji obseg in ugodnejše pogoje kreditiranja s strani bank, kar bo prispevalo k vnovičnemu zagonu gospodarstva. V vseh poslanskih skupinah so predlog zakona podprli, ob čemer je Alenka Bratušek (PS) ocenila, da bodo banke dobile možnost, da pridobijo finančna sredstva nekoliko ceneje. Kreditni potencial iz tega naslova se po oceni Banke Slovenije giblje med 700 milijonov in dvema milijardama evrov. Da bo refinanciranje v bankah v tem letu velik problem, se je strinjal Jožef Horvat (N.Si) ter spomnil na izračune vlade, da bankam letos zapade za 4,3 milijarde evrov obveznosti do tujih virov financiranja oziroma ena tretjina vseh. Medtem ko se izdajanje tovrstnih obveznic v svetu povečuje, v Sloveniji ni bilo izdane niti ene, se je strinjal Zvonko Černač (SDS).
Z novelo zakona o prevzemih se rahlja dozdajšnjo ureditev, ki je onemogočala normalno prestrukturiranje podjetij v primerih, ko so upniki s konverzijo terjatev ali banke z zasegom zastavljenih delnic zašli čez prevzemni prag. Po novem se jim bo kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočilo, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Prevzemne ponudbe tako ne bo treba objaviti upnikom, ki s svojimi vložki omogočajo nadaljnje poslovanje ciljne družbe. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burger, bodo morale banke objaviti prevzemno ponudbo v dveh letih po pridobitvi vrednostnih papirjev. Dodal je, da v tem času ne bodo smele uresničevati glasovalnih pravic iz teh vrednostnih papirjev. S predlaganimi spremembami bosta po njegovih besedah omogočena učinkovitejši nadzor agenciji za trg vrednostnih papirjev in zvišanje glob. Predstavniki poslanskih skupin so predlog večinoma podprli. Mihael Prevc (SLS) je na primer menil, da se z njim postavlja nov pravni okvir, ki precej jasneje opredeljuje obveznosti in dolžnosti lastnikov. Ker pa lahko država v tem letu v kar nekaj podjetjih izgubi glasovalne pravice, bodo kmalu potrebne nove spremembe zakona. Podobno so razmišljali v Pozitivni Sloveniji in SD-ju, kjer so pripravili dopolnilo, s katerim naj bi preprečili, da bi banke kljub preseženemu prevzemnemu pragu izgubile glasovalne pravice in, kot je dejala Bratuškova, "ne bi prišlo do poceni prodaj tistega, kar smo ustvarjali več generacij". Večina je glasovala proti.
Z novelo zakona o energetiki se v slovenski pravni red predvsem prenaša določbe več evropskih direktiv, s katerimi po Burgerjevih besedah zamujamo v tolikšni meri, da nam grozi izrek denarnih kazni. Med drugim se posega v organizacijo energetike, s tem ko se predvideva ločitev distribucije od tržnega dela, kar mora država zagotoviti s 3. marcem. Predvidena je tudi možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin energetskih družb z namenom pridobitve finančnih sredstev na zasebnem finančnem trgu. To bo sicer skladno z dopolnilom, sprejetim ob obravnavi na seji parlamentarnega delovnega telesa, veljalo le za objekte z državnim lastništvom. Možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin bo tako veljala le za tiste energetske družbe, ki imajo zasebne lastnike. "Konec koncev gre za objekte v vrednosti nekaj 100 milijonov evrov," se je z ohranitvijo te zahteve za tiste proizvodne objekte, ki so v državni lasti, strinjal Ivan Simčič (DeSUS). Zaradi odločbe ustavnega sodišča je vlada v besedilo novele zakona vnesla še pravno podlago za zaračunavanje omrežnine. Brez tega distributerji za priklop na distribucijsko omrežje od letošnjega 1. januarja omrežnine ne bi več mogli zaračunavati.
