Kaj so tekoči posli?

Slovenija 27. 01. 2012, 13:58

Če se je v zadnjih mesecih zdelo, da Slovenija nima vlade, so ministrice in ministri Pahorjeve vlade, ki opravlja le tekoče posle, v minulih dneh začeli pospešeno delati. Tekočih poslov je v dneh pred odhodom s položajev očitno vse več.

SDS je pred dnevi opozorila na sporno kadrovanje ministra Aleša Zalarja, zdaj so se oglasili še sindikati, ki so opozorili, da ministrstvo za delo nekaterim direktorjem dviguje plače. Da si tekoče posle vsak razlaga po svoje, pričajo tudi podpisi novih pogodb na ministrstvu za obrambo.

Po izglasovani nezaupnici vlade ministrom in premierju do imenovanja nove vlade opravljanje tekočih poslov nalaga ustava. A ker nikjer ni opredeljeno, kaj naj bi ti posli bili, si je določilo mogoče različno tolmačiti. Služba vlade za zakonodajo (SVZ) je o tem sicer pripravila mnenje, a vseeno v oči bodejo nekateri primeri, ki se ne zdijo ravno tekoči posli.

Primer je obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je v mesecih okrnjenega delovanja po poročanju Pop tv podpisala za kar štiri milijone dolarjev pogodb za investicije v vojaško letališče v Cerkljah. Jože Pogorelec iz SVZ je za oddajo 24ur pojasnil: "V principu lahko počne vse tisto, kar je nujno za normalno delovanje države. V tem primeru ne vem, morda je šlo za neke obveznosti, ki sledijo iz članstva v Natu." Da bi res šlo za obveznosti pri Natu, na ministrstvu niso potrdili, pojasnili so le, da je šlo za tekoče posle. Pri tem je zelo verjetno, da bodo obveznosti pogodb prešle na naslednjega ministra, kar predstavnik vlade Darjan Košir opravičuje: "Ko gre za škodo, ki bi bila neprimerno večja, če se odločitev ne sprejme, kot če se, ima vlada tudi v režimu tekočih poslov to pristojnost."

Proračuna dodatno ni obremenila le obramba, temveč tudi sociala. Prav nič v duhu varčevanja in nedavno sprejetega intervencijskega zakona je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nekaterim direktorjem v domovih za ostarele in centrih za socialno delo dvignilo plače, in to celo do 20 odstotkov. V Konfederaciji sindikatov 90 so ogorčeni; sekretar Dušan Miščevič je za nacionalno televizijo dejal: "Menimo, da v času krize in varčevalnih ukrepov je potrebno imeti enako merilo za vse." Minister Ivan Svetlik se izgovarja na zakon: "Mi ne delamo po presoji takšne ali drugačne etike, ampak moramo prvenstveno delati po zakonu." Višje plače so posledica večje zahtevnosti dela direktorjev glede na novelo pravilnika o uvrstitvi delovnih mest direktorjev. Sprejeta je bila 20. januarja, pogajalska skupina sindikatov javnega sektorja pa od premierja Boruta Pahorja zahteva, da izvajanje sprememb takoj zamrzne. Vlada je temo že obravnavala, a nepravilnosti ni našla. Sindikatom tako ostane še ustavna presoja.

SDS: Ministri pospešeno zaposlujejo strankarske kadre

V zadnjem času na nekaterih ministrstvih tudi pospešeno zaposlujejo strankarske kadre. Tako vsaj ugotavljajo v SDS. Premier Pahor je sicer pred časom v državnem zboru zatrdil, da bo ena izmed njegovih dobrih zapuščin ta, da država ne bo več rezervirano mesto za politično lojalne ljudi. Obljubil je, da se bo trudil, da ljudje ne bodo zaposleni le zaradi te reference. Po navedbah SDS se te obljube ne bodo izpolnile. Najprej jih je prelomil zunanji minister Samuel Žbogar, ki je zaposlil Borisa Soviča, ki mu po končanem mandatu veleposlanika v Izraelu potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Kljub zagotovilom o ustvarjanju prihrankov je za nedoločen čas zaposloval tudi minister Mitja Gaspari. V zadnjih dneh so tako pogodbo dobili kar trije člani njegovega kabineta: šefica Gordana Pipan, člana Vesna Čuber in Peter Jamnikar, slednji prihaja vrst LDS. V SDS opozarjajo, da to vsekakor ni vzoren primer krčenja obsega državne uprave.