Izjave Makarovičeve obsojajo tudi nekateri evropski poslanci

| 24.01.2012, 11:32

Varuh človekovih pravic je prejel najmanj 21 pobud za ukrepanje zaradi besed znane umetnice in publicistke Svetlane Makarovič. Izrekla jih je v intervjuju za spletni portal Siol.net, ki je bil objavljen 6. januarja. Časopis Dnevnik poroča, da je vsaj osem pobud prejela tudi policija.

Makarovičeva je med drugim dejala, da so stvari, ki jih je treba sovražiti, in da je po njenem mnenju katoliška Cerkev v Sloveniji nekaj, kar moraš sovražiti. "Jaz to čutim kot svojo državljansko dolžnost," je še dodala. Dnevnik navaja, da se v uradu varuha človekovih pravic o konkretnem primeru niso izrekali, so pa na podlagi prejetih pobud 12. januarja v izjavi za javnost obsodili vse oblike javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, ki so uperjene proti posameznikom ali posameznim skupinam zaradi njihovih osebnih okoliščin. Med drugim so pojasnili, da varuh ni organ, ki bi presojal, ali so v posameznem primeru podani znaki kaznivega dejanja. Za takšno oceno so pristojni tožilci in sodniki, kazenski pregon pa je le skrajno sredstvo za odziv na pojave sovraštva in nestrpnosti.

Sama varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je za omenjeni časopis pojasnila, da jo je izjava globoko prizadela. "Zame kot osebo in kot varuhinjo človekovih pravic je nesprejemljivo, da je umetnica svoj talent uporabila na tako grob način, ki prizadeva in rani ljudi," je dejala. Ker so to storili že prizadeti posamezniki, sama ovadbe pristojnim organom ni poslala. Tega ni storila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pojasnila je, da je ovadbo zaradi suma sovražnega govora vložila le dvakrat, obakrat je za sum kaznivega dejanja izvedela pri preverjanju sumov zlorabe osebnih podatkov. V primeru Makarovičeve pa ne gre za sum zlorabe osebnih podatkov in tega intervjuja ne preučuje. Vseeno ga obsoja. Direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš Gulič po navedbah Dnevnika poudarja, da prag "sovražnega govora", ki je precej ohlapna kategorija, sam postavlja visoko. Če nekdo reče "treba je sovražiti", to po njegovem še ne pomeni poziva k linču. Je pa dodal, da "ni lepo, kar je pesnica dejala". Iz njenih izjav je razbral predvsem njen oseben odnos do katoliške Cerkve kot ustanove. Obenem je poudaril, da je treba poleg odgovornosti intervjuvanke izpostaviti tudi odgovornost medija, ki je intervju objavil.

Odzvali so se tudi nekateri evropski poslanci

Odločitvi novinarke in urednika, ki izpostavljata klic k sovraštvu z objavo sovražne izjave Makarovičeve že v naslovu intervjuja, čudi tudi slovenske poslance v Evropskem parlamentu, ki pripadajo skupini Evropske ljudske stranke. "Umetnica v njem jezno izraža sovraštvo do predsednika SDS-a Janeza Janše, z žaljivimi izrazi in primerjavami omalovažuje domobrance ter odkrito kliče sovraštvo nad Katoliško cerkev. Tudi če spoštujemo pesničin negativni osebni odnos do družine, otrok, materinstva, slovenstva in vere ter spoštujemo pravico do svobode govora in izražanja osebnih mnenj, ne moremo ostati neprizadeti ob njenem žaljivem in sovražnem predstavljanju teh vlog v javnosti," so v skupni izjavi zapisali Milan Zver, Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič in Alojz Peterle. Ob tem poudarjajo, da sovražni govor umetnice grobo krši pravice, ki jih državljankam in državljanom zagotavljajo ustava in mednarodne konvencije. "Sovražno javno izražanje Svetlane Makarovič, žaljenje dostojanstva članov Cerkve in javni klic k verski mržnji pomenijo napad na temeljne vrednote vseh demokratičnih družb, ki ščitijo pravno državo, osnovne človekove pravice in svobodo verovanja," še dodajajo. Po njihovem s svojimi izjavami v medijih spodbuja in razpihuje versko sovraštvo ter žali dostojanstvo članov katoliške Cerkve, s čimer ponižuje, neti strah in spodbuja nasilje. Omenjeni poslanci takšno govorno nasilje kot socialno dejanje in kršenje temeljnih pravic ostro obsojajo. Od ustreznih organov pričakujejo, da bodo ukrepali proti temu in podobnim primerom ter soodgovornim medijem.