Ljudmila Novak: Jezik je pomemben za ohranitev nacionalne identitete

Slovenija 22. 01. 2012, 08:37

Kljub težki zgodovini prve in druge svetovne vojne je slovenska beseda v različnih narečjih v Videmski pokrajini živela naprej in se ohranila do danes, je na 42. novoletnem srečanju Slovencev v Videmski pokrajini in v Posočju v soboto zvečer v Tolminu poudarila podpredsednica Državnega zbora Ljudmila Novak.

"Z odprtjem meja, še bolj pa z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, je meja postala le črta na zemljevidu, ki jo zlahka prestopamo. Obmejno sodelovanje, skupni projekti, izmenjava izkušenj, kulturno, politično in gospodarsko povezovanje, predvsem pa mirno sožitje so dobrine, ki se jih moramo veseliti," je še dejala Novakova.

Poudarila je tudi prizadevanja za sestavo nove slovenske vlade, v kateri bo dobil svoje mesto tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. "In prepričana sem, da se bo ta minister ali ministrica zavzemal za to, da bo Italija dosledno uresničevala zaščitni zakon in da boste tudi na drugi strani državne meje še naprej lahko ponosni Slovenci in uresničevali vse tisto, kar vam kot manjšini pripada," je zaključila slavnostna govornica Ljudmila Novak.

Zbrane sta nagovorila tudi tolminski župan Uroš Brežan in predstavnik slovenske narodne skupnosti v Italiji Miha Koren.

Na slovesnosti so podelili tudi Gujonovi priznanji. Prejela sta ju časopisa Novi Matajur in Dom, ki med Slovence v Italiji obveščata o pomembnih dogodkih in sta pomembna za ohranjanje slovenske besede. Tednik Novi Matajur in štirinajstdnevnik Dom sta glasnika potreb in zahtev slovenske narodne skupnosti in v vseh letih izhajanja opravljata več pomembnih funkcij - informativno, povezovalno in kulturno-izobraževalno, so zapisali v obrazložitvi.

"Na straneh časopisov so beneški ljudje spoznavali svojo kulturno in jezikovno posebnost ter poglabljali znanje slovenskega jezika, saj se na straneh časopisov vse bolj uveljavljajo rezijansko, tersko in nadiško slovensko narečje. Časopisa sta pomembna tudi zaradi gojitve dialoga z italijanskimi in furlanskimi sosedi, ker sta dvojezična," so še poudarili.

Tudi tokrat so se pred osrednjo slovesnostjo srečali župani občin od severozahodni slovensko-italijanski državni meji. Župani bovške, kobariške in tolminske občine na slovenski strani ter devetih občin iz Italije so bili najbolj kritični do prepočasnega uresničevanja skupnih projektov med državama. Obenem so slovensko vlado in deželo Furlanijo-Julijsko krajino pozvali, da ustanovita sklad za male čezmejne projekte, ki bi nudil pomoč obmejnim občinam pri uresničevanju projektov in idej. Župani so bili kritični tudi do načrtovane gradnje visokonapetostnega daljnovoda Okroglo-Videm. Po besedah podžupana občine Kreka Mihe Korena bi lahko nestrokovno načrtovana trasa uničila okolje v Posočju in Benečiji, zato bi morale občine sodelovati pri načrtovanju trase.