EPK 2012 odpira vrata

Slovenija | 13.01.2012, 14:24

Maribor stopa v leto projekta Evropska prestolnica kulture. Uradni del slovesnih odprtij se začenja zvečer, dopoldne pa so predstavili še nekaj projektov ter partnerska mesta. Poleg štajerske prestolnice so v projekt vključena še Murska Sobota, Novo Mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje.

Evropska prestolnica kulture bo svoja varata odprla že danes ob 18. uri. Uvertura v uradne slovesnosti bo odprtje programa Kulturnih ambasad. Gre za novost projekta EPK, ki si predajajo evropska mesta. Kulturne ambasade bodo skozi vse leto gostile umetniške dogodke, ki bodo predstavljali raznolikost in bogastvo evropskih in svetovnih kultur. "Za zdaj imamo na seznamu 24 držav, s tem da se države še prijavljajo in jih bomo postopoma vključevali v program," je povedala pomočnica programskega direktorja EPK Nataša Kos. Prvi se bosta predstavili Finska in Estonija, ki sta EPK gostili lani. Prva bo s projekcijo Gibljive slike gostovala v Vetrinjskem dvoru, druga z Ognjenimi skulpturami na Glavnem trgu v Mariboru. V dvorani Union pa bo nocoj koncert Placebo ali Komu potok solz ne lije avtorice Karmine Šilec. Koncert navdihuje trpljenje Jezusove matere med križanjem sina, glasbeno izhodišče projekta pa je delo Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija.

EPK 2012 bo sicer uradno odprla jutrišnja slovesnost na Trgu Leona Štuklja, kjer pričakujejo 5000 ljudi, med njimi tudi veliko tujih gostov. Režiser Matej Filipčič na slovesnosti napoveduje igro svetlobe. "Svetloba je simbolni arhetip, ki nakazuje na vse kar sta umetnost in kultura, želim pa si, da bi tako v tem letu po vseh teh naporih in mučenju zasijala tudi EPK. Mislim, da ta prostor, ne samo Maribor in partnerska mesta temveč celotna Slovenija, potrebuje malce več svetlobe, ki bi osvetlila dejansko stvarnost in pregnala temne zadeve, ki se ves čas pletejo ne samo okoli EPK ampak okoli ostalega dogajanja."

V protokolarnem delu bodo v soboto zbrane nagovorili častni pokrovitelj EPK, predsednik republike Danilo Türk, evropska komisarka za kulturo Andrula Vasiliu, mariborski župan Franc Kangler in generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer. Sledil bo umetniški program z več kot 100 nastopajočimi. Voditelji bodo Tadej Toš, Polona Juh in Marko Mandić, vse skupaj pa naj bi stalo okoli 420.000 evrov.

Slovesnost bo neposredno predvajala nacionalna televizija, spremljati pa jo bo mogoče tudi na zaslonu na mariborskem Trgu svobode.

Zbor za republiko kritičen do odnosa države do EPK

Pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture so se oglasili člani Zbora za republiko. Ugotavljajo namreč, da se je Pahorjeva vlada v odhajanju do projekta Evropska prestolnica kulture ves čas obnašala po načelu blokad in zavlačevanja, kar je projekt večkrat ogrozilo in povzročilo kadrovske spremembe. Do tega je po navedbah zbora privedlo pomanjkanje zavesti, da gre za slovenski in ne zgolj štajerski projekt. EPK je prvovrsten državni projekt, ki bi moral biti v letos deležen absolutne prioritete kulturnega ministrstva in drugih kulturnih ustanov na državni ravni. Gre za projekt, ki bi moral prispevati k rasti urbanističnega, kulturnega in tudi gospodarskega standarda vzhodne Slovenije. Ta je namreč na teh področjih podhranjena in zanemarjena, kar je posledica centralističnega in tudi ideološko strankarskega pristopa do regionalnih pobud in projektov, so zapisali člani Zbora. Dodajajo, da je promocija Slovenije skozi EPK že na samem začetku ogrožena in kaže na majhnost zbirokratizirane državne uprave in na politično ozkost in selektivnost, ki nista sposobni razlikovati med strankarsko pripadnostjo in državotvorno ter nacionalno pomembno usmeritvijo. Zbor za republiko je opozoril tudi, da država do začetka EPK ni namenila niti enega evra za investicije v kulturno infrastrukturo Maribora, kot osrednjega kraja dogajanja. Obiskovalci vsebinskega dela EPK iz domovine in tujine bodo imeli žal priložnost videti lep del starega mestnega jedra v neobnovljenem stanju, da o galeriji, knjižnici in drugih za obnovo predvidenih objektih ne govorimo.

Zbor za republiko poziva vse odgovorne v državi, še posebej izvršilno vejo oblasti, da ta mačehovski odnos do tega projekta spremenijo in v preostalem času dokažejo, da je to slovenski projekt državnega pomena in da se prav s tovrstnimi projekti izkazuje, kakšna je kulturna in državniška zavest politične elite, kakor tudi državljanov.